[Najbolj brano] Očesni kirurg od svoje zasebne klinike prejel 3,6 mio evrov

Veliko pozornosti smo še naprej namenjali zdravstvu, v katerem se zasebno z dobički, ustvarjenimi z denarjem javne zdravstvene blagajne, krepi na račun javnega, vse skupaj pa se lomi na hrbtih pacientov. Ti zdravstvene storitve plačujejo predrago ali v nekaterih primerih dvakrat: kot zavarovanci in kot samoplačniki. 

Končni cilj tega procesa je jasen. Na eni strani je to formalna privatizacija najbolj donosnih programov, ki bodo zasebnim klinikam prinašali še večje dobičke. Na drugi strani je cilj degradacija javne zdravstvene mreže na čelu z UKC Ljubljana in UKC Maribor v nekakšno "slabo banko" zdravstva, ki bo "socializirala" stroške te privatizacije in posledično kopičila serijske izgube.

Pod drobnogled smo vzeli tudi zdravnike, ki so redno zaposleni v javnih zavodih, v popoldanskem času pa ustvarjajo ekscesno visoke prejemke. 

Kaj vse ste o dogajanju v javnem zdravstvu lahko prebrali na necenzurirano.si.

Radiolog iz javne bolnice z delom za zasebnike služi 30 tisoč evrov mesečno

V javnosti je najbolj odmevala zgodba o radiologu Mitji Ruprehtu, redno zaposlenem v UKC Maribor, ki je oktobra opravil več kot 1500 preiskav z magnetno resonanco, od tega več kot 90 odstotkov za zunanje naročnike. Kot smo razkrili na necenzurirano.si, je dodatno delo opravljal večinoma med tednom in v količinah, ki občutno presegajo dovoljene. 

Na to so se takoj odzvali tudi v UKC Maribor. "Očitno nadzor ni dovolj učinkovit. Drugače se ne bi srečali z vprašanji, kot so: kje, kdaj, koliko in na kakšen način so bili ti izvidi napisani," je pojasnil direktor Vojko Flis, ki je Ruprehta med drugim prijavil zdravstvenemu inšpektoratu.

Toda Rupreht se je zaradi neverjetne količine popoldanskega dela že v letih 2023 in 2024 znašel pod drobnogledom zdravstvenega inšpektorata. Tam so mu po opravljenih nadzorih odredili plačilo globe, saj so izračunali, da je delal več ur, kot jih ima teden. 

Dodatnih 13.000 evrov na mesec za šefa ortopedov, ki je dobil odpoved

Decembra so v novomeški bolnišnici razkrili sume, da je predstojnik ortopedskega oddelka dr. Gregor Kavčič umetno podaljševal čakalne vrste, saj je paciente preusmerjal v zasebno kliniko Arbor Mea, kjer tudi sam operira. Po končanem izrednem nadzoru mu je vodstvo bolnišnice izročilo izredno odpoved, sume nepravilnosti pa prijavilo policiji.

Kot smo razkrili, je Kavčič za kliniko Arbor Mea opravil bistveno več operacij, kot bi jih smel v skladu z dovoljenjem delodajalca. Tam so mu dovolili, da v zasebni kliniki, ki ima prostore nekaj sto metrov stran od bolnišnice, dela pa na koncesijo, preživi največ uro in pol na teden oziroma šest ur na mesec. V resnici je Kavčič tam delal vsaj petkrat toliko časa.

Toda pozor: tega v novomeški bolnišnici do odreditve nadzora uradno sploh niso mogli vedeti. V evidencah ZZZS, kjer beležijo podatke o delu in storilnosti zdravnikov, ni podatka o tem, da bi Kavčič kdajkoli operiral v kliniki Arbor Mea. Zakaj ne?

Ortopedi iz UKC: nekoč so se lažno "štempljali", zdaj z enim soglasjem delajo za pet klinik

Leta 2021 je v UKC Ljubljana, največji bolnišnici v državi, odmevalo razkritje zlorab pri evidentiranju delovnega časa. Ortopede so v času epidemije zalotili, da so se "štempljali", v resnici pa so delali v zasebnih ambulantah. Pri tem ni šlo za enkratni primer, ampak za sistemsko prakso, zaradi česar je večina kršiteljev dobila pisno opozorilo pred odpovedjo.

Toda štiri leta pozneje se pri "popoldanskem" delu zaposlenih na ljubljanski ortopedski kliniki pojavljajo novi sumi nepravilnosti. Med drugim smo ugotovili, da ti v koncesijskih ambulantah, kjer naj bi delali samo nekaj ur na teden, ali pa so tam delno zaposleni, skupaj opravijo več pregledov kot v UKC Ljubljana.

8 ur na dan v javnem zavodu, 13 ur pa v zasebni kliniki, ki mu prinaša rekordne dobičke

Dolgoletni direktor Zdravstvenega doma (ZD) Izola Evgenij Komljanec je imel dve možnosti. Ali se preneha ukvarjati z ortodontsko dejavnostjo, ki mu prinaša 300 tisoč evrov letnega dobička, ali pa preneha opravljati funkcijo v javnem zavodu. Izbral je drugo možnost in po 21 letih odstopil z direktorskega položaja.

Aprila smo razkrili, da je Komljanec osem ur na dan uradno zaposlen kot direktor ZD Izola, za kar prejme več kot 4.000 evrov mesečnega plačila. Obenem dela še kot ortodont v kliniki Orthodontio, kjer vsaj uradno dela še dodatnih do 13 ur dnevno, skupaj pa kar 53 ur na teden.

Zasebna zobozdravnica, sestra Marka Bitenca, si je kupila dvorec na Gorenjskem

Novega lastnika je dobil skoraj tisoč let star renesančni dvorec Drnča pri Begunjah na Gorenjskem. Posestvo, na katerem stoji še hotel, je za slabe tri milijone evrov kupilo podjetje Orthos Nepremičnine iz Ljubljane, ki ga vodi Maja Ovsenik, lastnica največje zasebne ortodontske klinike Orthos.

Skoraj polovica denarja je prišla iz javno neznanega vira. Več podatkov nakazuje, da bi denar lahko zagotovil njen soprog Matjaž Ovsenik, dolgoletni častni konzul Cipra v Sloveniji, ki je uradno brez premoženja. Leta 2021 je končal v osebnem stečaju, ki ga je zahtevala finančna uprava (Furs). Razlog: za več kot 340 tisoč evrov neporavnanih davčnih obveznosti. 

Rekordni zaslužki bivšega ministra Bešiča Loredana, ki ima novo službo

Nekdanji zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan, ki se je julija 2023 moral posloviti od tega položaja, ima novo službo. Prevzel je vodenje zasebnega zavoda Medicinski center Šalara iz Kopra, ki je v njegovi lasti in v katerem tudi sam opravlja samoplačniške ortopedske preglede.

MC Šalara od njegove vrnitve dosega rekordne poslovne rezultate. V lanskem letu so se mu prihodki zvišali za kar 78 odstotkov na 333 tisoč evrov, čisti dobiček pa je presegel 45 tisoč evrov, kar je največ v njegovi zgodovini.

Očesni kirurg, zaposlen v UKC, si je iz zasebne klinike izplačal 3,6 milijona

Lastniki 20 največjih slovenskih zasebnih klinik in medicinskih centrov, ki večino prihodkov ustvarijo na račun javne zdravstvene blagajne, so si samo v letih 2022 in 2023 iz svojih podjetij izplačali skoraj 30 milijonov evrov.

Med njimi prednjačijo veliki diagnostični centri, ki na koncesijo opravljajo storitve, po katerih vlada veliko povpraševanje, država pa jih neomejeno plačuje. Te številke se iz leta v leto povečujejo, pri čemer zasebne klinike rekordne rezultate v pomembni meri ustvarjajo s pomočjo zdravnikov, zaposlenih v javnih bolnišnicah.

Zlata jama so tudi oftalmološke storitve. Očesni kirurški center Dr. Pfeifer, ki ima sedem zaposlenih, je svojemu lastniku samo v letu 2023 izplačal kar 3,6 milijona evrov, v treh letih pred tem pa še 2,4 milijona evrov.