Skoraj tisoč let star renesančni dvorec Drnča pri Begunjah na Gorenjskem, v katerem je nekoč živela kranjska plemiška rodbina Lamberg, je dobil novega lastnika.
To je postalo podjetje Orthos Nepremičnine. Tik pred nakupom ga je ustanovil ortodontski center Orthos iz Ljubljane, ki je v lasti Maje Ovsenik, veliko večino prihodkov pa na račun koncesijske dejavnosti prejme iz javne zdravstvene blagajne. Maja Ovsenik je sicer sestra Marka Bitenca, lastnika klinike Kirurgija Bitenc in nekdanjega predsednika Zdravniške zbornice Slovenije, ki velja za najvplivnejšega zasebnega zdravnika pri nas.
Po naših informacijah je njeno podjetje sredi lanskega leta podpisalo pogodbo, s katero je kupilo nekaj manj kot 14 tisoč kvadratnih metrov veliko posestvo, na katerem so poleg dvorca še novejši hotel, bazen in restavracija. Za to je odštelo 2,7 milijona evrov. Pred tem je bil dvorec v lasti novomeškega podjetnika Tomaža Hočevarja, ki se ukvarja s predelavo mesa. Temu je očitno uspel dober posel, saj je pred sedmimi leti zanj odštel polovico nižji znesek.
Kako je Maja Ovsenik, ki na ljubljanski medicinski fakulteti vodi katedro za čeljustno in zobno ortopedijo, financirala enega največjih nepremičninskih poslov v lanskem letu? In zakaj je bil dvorec dolgo časa v rokah slamnatih oseb in podjetij poštnih nabiralnikov iz davčnih oaz?
Preberite še:
Najdražje prodaje 2024: kdo je kupec luksuznega posestva nekoč najbogatejšega Mirka Tuša
Dolge čakalne dobe in rekordni dobički
Orthos je največja zasebna ortodontska klinika pri nas. Po zadnjih podatkih zaposluje več kot 30 ljudi, v letu 2023 pa je ustvaril rekordnih 2,4 milijona evrov prihodkov in kar pol milijona evrov čistega dobička. Veliko večino prihodkov je prejel iz javne zdravstvene blagajne. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) mu je namreč leta 2023 za različne zobozdravstvene storitve skupaj plačal več kot dva milijona evrov.
Kot je razvidno iz podatkov zavoda, je lani Orthos na račun koncesije za ustne preglede in parodontologijo opravil rekordno število posegov oziroma storitev. V obdobju od januarja do oktobra je opravil za kar 20 odstotkov več ortodontskih pregledov in za skoraj polovico več drugih zobozdravstvenih storitev kot v letu 2023.
S tem so v Orthosu več kot za enkrat presegli program, dogovorjen z ZZZS, a so bili kljub temu plačani v celoti, torej po opravljenih storitvah. Kot je znano, so se čakalne dobe pri ortodontih v zadnjih letih zelo povečale. Na prvi pregled pod stopnjo nujnosti "zelo hitro" je potrebno čakati več kot dve leti, pod "redno" pa je prvi razpoložljivi termin šele leta 2029. V Zdravstvenem domu Ljubljana je medtem na voljo šele oktobra 2030.
Poslovanje ortodontske klinike Orthos
Preberite še:
Zakaj država plačuje obsojeno nekdanjo menedžerko leta Tatjano Fink
Po denar za dvorec je šla tudi na sivi trg
Ali so v Orthosu te dobičke namenili za nakup dvorca, uradno ni mogoče ugotoviti. Orthos je imel sicer konec leta 2023 po podatkih EBONITETE.SI za okoli 3,6 milijona evrov premoženja, od tega kar za 1,5 milijona evrov danih kratkoročnih posojil. Komu so v Orthosu posodili ta denar, v javnih evidencah ni mogoče preveriti.
Toda po dostopnih podatkih si je podjetje Orthos glavnino denarja za nakup dvorca izposodilo na sivem trgu, natančneje pri Privatni kreditni agenciji (PKA). Pri tej je najelo 1,4 milijona evrov visoko posojilo po kar 14,5-odstotni obrestni meri, ki ga mora poplačati že čez slabe tri mesece. Gre sicer za znesek, ki presega celotne prihodke PKA v letu 2023.
Od lani je sicer ta agencija v lasti Maše Čertalič, vodje projektov v podjetju Boscarol, nekdanjega prokurista Nove KBM Črta Slokana in direktorja družbe Aleja Skupina Klemna Jelančiča.
Dvorec Drnča, ki je bil prvič omenjen v 13. stoletju, ima pestro zgodovino. Po tem, ko je v 19. stoletju zamenjal več lastnikov, je država v drugi polovici 20. stoletja tam uredila klimatsko zdravilišče Dvorska vas. Ob prelomu tisočletja ga je od občine Radovljice najemala Psihiatrična bolnišnica Begunje.
Preberite še:
Kaj vse je čudno pri nepremičninah glavnega tajnika SD
Od davčne oaze do Novega mesta
Ko se je ta izselila, se je občina povezala z gorenjskim podjetnikom Milanom Kepicem. Skupaj sta ustanovila družbo Predence in se na sosednjem zemljišču lotila gradnje hotela, za kar sta pridobila tudi tri milijone evrov evropskega denarja. Celoten projekt je bil vreden deset milijonov evrov.
A hitro se je zalomilo. Po ugotovitvah ministrstva za gospodarstvo je Kepic v prijavi projekta za pridobitev sredstev navajal napihnjene podatke, zato je to zahtevalo vračilo sredstev. Družba Precedence je končala v stečaju, Kepic pa na zatožni klopi zaradi poslovne goljufije. Na koncu ni bil obsojen, saj je tožilstvo odstopilo od kazenskega pregona.
Sledila je serija menjav lastnikov dvorca. Leta 2010 je to postalo podjetje Neo dom ladjedelništvo v lasti Mihaela Živca. Šlo naj bi za podizvajalca pri gradnji hotela, ki ni dobil plačanih računov. Ta je leta 2013 dvorec prodal nekdanjim vodilnim v posojilodajalski aferi Orion, ki so se takrat ukvarjali z ugašanjem podjetij in prenašanjem njihovega premoženja izven dosega rok upnikov.
Dvorec Drnča in ostale nepremičnine so pristale v rokah slamnatih podjetij, ki so imele lastnike v ameriški davčni oazi, državi Delaware. Zadnji uradni lastnik je bilo slamnato podjetje Elba plus, ki je imelo poslovni naslov v Dvorski vasi. Dvorec je oddalo v najem novomeškemu podjetniku Tomažu Hočevarju. Ta je zanikal, da je bil ves čas v ozadju lastniških preprodaj.
Preberite še:
Šef javnega podjetja, ki kopiči nepremičnine, si je kupil tudi jahto
Še ena poceni prodaja s podpisom slabe banke
Vmes je pet milijonov evrov visoko nasedlo posojilo, s katerim je nekdanja Nova KBM financirala gradnjo hotela, pristalo na bivši Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znani kot slabi banki.
Slaba banka je leta 2017 terjatev za vsega milijon evrov prodala Marku Vilfanu, ki živi v Londonu, v zadnjih 15 letih pa je nastopal v zgodbah o prodajah Mercatorja, Pivovarne Laško in družbe Vinakoper. Že nekaj mesecev pozneje jo je Vilfan prodal Hočevarju, ki so ga nepremičnine stale zgolj 1,4 milijona evrov. Zakaj je za izpeljavo posla potreboval posrednika, takrat ni znal pojasniti nihče od vpletenih.
Čeprav je imel Hočevar velike načrte z butičnim turizmom, je kmalu tudi sam zašel v finančne težave. Od oktobra 2023 se je spopadal z blokadami bančnih računov, bil pa je tudi visoko zadolžen.
