Rekorden dobiček zasebne klinike, v kateri dela odpuščeni novomeški ortoped

Za zasebnimi zdravstvenimi klinikami in medicinskimi centri je še eno rekordno leto. Najnovejši podatki o njihovem poslovanju razkrivajo, da jih je velika večina lani ustvarila največ prihodkov in dobička do zdaj.

To jim je v veliki meri uspelo zaradi dodatnega denarja, ki so ga prejeli od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). V primerjavi z letom 2024 ga je bilo več za slabo četrtino. Naša analiza kaže, da tisti, ki so zabeležili višje prilive iz javne zdravstvene blagajne, praviloma dosegajo tudi višje dobičke.

34 največjih zasebnih zdravstvenih ustanov, ki so že objavile poslovne rezultate, je tako lani skupaj ustvarilo že nekaj manj kot 144 milijonov evrov prihodkov od prodaje. To je 13 odstotkov oziroma 16 milijonov evrov več kot leta 2024. V istem času so skupaj zabeležile za več kot 20 milijonov evrov čistega dobička.

Toda posli ne cvetijo vsem. Odhajajoča Golobova vlada se je zaradi ekscesno visokih dobičkov, ki so jih dosegali predvsem zasebni diagnostični centri, odločila, da bo znižala cene radioloških storitev. To pa se tudi že pozna na rezultatih teh centrov.

Komu je čez noč tako po prihodkih kot dobičkih uspelo priti na vrh? In kdo je zdrsnil v izgubo?

Preberite še:
Zasebne klinike podirajo rekorde: posli cvetijo ortopedom, kirurgom, radiologom ...

Astronomska rast prihodkov in 2,4 mio evrov dobička

Za zmagovalko minulega leta, tako po prihodkih kot dobičku, lahko označimo zasebno kliniko Arbor Mea iz Ljubljane, ki je v lasti Vladimirja Senekoviča in se ukvarja z ortopedskimi posegi in operacijami.

Še leta 2022 je dosegla 6,6 milijona evrov prihodkov, leta 2025 pa že 18,8 milijona evrov, torej skoraj trikrat več. Najvišjo rast je dosegla prav lani, ko so šli njeni prihodki navzgor za 60 odstotkov ali sedem milijonov evrov. To je bilo praktično v celoti na račun koncesijske dejavnosti. V primerjavi z letom 2024 je v breme ZZZS opravila skoraj enkrat več pregledov in operacij.

Toda v ozadju rekordnih prilivov iz javne zdravstvene blagajne se skrivajo tudi sumi nepravilnosti. Za Senekovičevo kliniko je delal predstojnik ortopedskega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto Gregor Kavčič, ki je lani novembra dobil izredno odpoved. Po ugotovitvah izrednega nadzora je umetno podaljševal čakalne vrste, paciente pa preusmerjal v Arbor Mea, kjer je sam izvajal operacije. 

Prekomerno popoldansko delo so v kliniki poskušali prikriti tako pred ZZZS kot pred novomeško bolnišnico, torej Kavčičevim nekdanjim delodajalcem. Naknadno so odkrili še, da je v Arbor Mea delal tudi v času, ko je uradno bil v službi v javnem zavodu.

Tudi s pomočjo Kavčičevih pacientov iz novomeške bolnišnice je klinika Arbor Mea lani ustvarila 2,4 milijona evrov čistega dobička, kar je največ doslej. Za primerjavo: še leta 2023 je imela vsega 300 tisoč evrov plusa. Teh dobičkov si Senekovič za zdaj ni izplačeval. Konec lanskega leta pa je imel na računih 2,7 milijona evrov. Arbor Mea ima sicer 26 zaposlenih.

Preberite še:
"Zakaj zdravniki ne krajšajo čakalnih vrst v javnem? Ker jih premami denar"

Kdo vse je beležil boljše rezultate

Boljše rezultate v primerjavi z letom 2024 so beležili tudi:

- v zdravstvenem centru Aristotel iz Krškega, ki je v večinski lasti zavarovalnice Vzajemna. Njegovi prihodki so se zvišali za 38 odstotkov na 6,8 milijona evrov, dobiček pa se je več kot podvojil na 341 tisoč evrov.

- v Estetiki Fabjan iz Šenčurja, ki je v lasti družine Fabjan. Njeni prihodki so se zvišali za 63 odstotkov na slabih šest milijonov evrov, dobiček pa je znašal 155 tisoč evrov. 

- v medicinskem centru Iatros, specializiranem za proktologijo. Prihodkov je bilo za 17 odstotkov več in so znašali 5,4 milijona evrov. Dobiček se je zvišal s 450 na 617 tisoč evrov.

- v Kirurškem centru Toš so dosegli 3,8 milijona evrov prihodkov, kar je 16 odstotkov več kot leto prej. Dobička je bilo za 42 odstotkov več. Znašal je 1,1 milijona evrov.

- v Očesnem kirurškem centru Dr. Pfeifer so medtem ob nekajodstotnem padcu prihodkov ustvarili 1,6 milijona evrov dobička, kar je malce manj kot v rekordnem letu 2024. Direktor centra je očesni kirurg Vladimir Pfeifer, ki je sicer tako kot več njegovih sodelavcev zaposlen v UKC Ljubljana. Do lani je bil tudi lastnik, nakar je lastništvo prenesel na družinske člane.

V primerjavi z letom 2024 so rezultate izboljšali tudi številne manjše klinike in centri.

Preberite še:
Kako so skrivali podatke, da novomeški ortoped vsak dan dela pri zasebniku

Prihodki in dobički radioloških centrov navzdol. Zakaj?

Manj razlogov za veselje so imeli v diagnostičnih centrih in nekaterih drugih zasebnih zdravstvenih ustanovah, kjer so zabeležili tako upad prihodkov kot dobička. Nekaj jih je celo poslovalo z izgubo.

Tako je imel mariborski center MDT&T, ki je leta 2021 prišel pod okrilje Zavarovalnice Triglav in Save Re, le še slabih sedem milijonov evrov prihodkov. To je skoraj milijon evrov manj kot predlani. Dobička je bilo za dve tretjini manj in je znašal dobrih 600 tisoč evrov.

Neprimerljivo slabše je posloval tudi Radiomed iz Hoč, ki je v lasti celjskega podjetnika Urbana Majcna. Prihodki tega radiološkega centra so strmoglavili s sedmih na štiri milijone evrov, namesto 740 tisoč evrov dobička (2024) pa je ustvaril 126 tisoč evrov izgube.

Slabši bodo očitno tudi rezultati treh največjih diagnostičnih centrov, to so Medilab iz Ljubljane, Digitalna slikovna diagnostika s Ptuja in MTC Fontana iz Maribora. Njihovi rezultati še niso javno objavljeni. Po podatkih Erarja pa so lani od ZZZS prejeli manj denarja. 

Kot že omenjeno, je to posledica znižanja cen radioloških preiskav in omejitve njihovega števila. Šlo je za odgovor na visoke dobičke, ki jih že nekaj let dosegajo zasebni centri s koncesijo. Ti na vsak evro prihodkov, ki ga prejmejo iz javne zdravstvene blagajne, ustvarijo tudi do 40 centov dobička. Za nameček večino preiskav zanje opravijo zdravniki, redno zaposleni v javnih zavodih.

Preberite še:
Pacient dobil dva napačna izvida. Rekli so mu, da "se napake pač dogajajo"

Pri zasebnikih naenkrat več rednih zaposlitev

Izpostaviti velja še to, da se je lani v zasebnih ustanovah znatno zvišalo število redno zaposlenih. V 34 klinikah in centrih, ki so objavili rezultate, so imeli leta 2023 600 zaposlenih, leta 2024 je bilo teh 643, lani pa že 720.

Koliko od tega je zdravnikov in koliko medicinskih sester in podpornega osebja, iz javno dostopnih podatkov ni mogoče ugotoviti.

Razloge za povečan obseg zaposlovanja gre iskati tudi v spremembi zakonodaje in drugih ukrepih, s katerimi je skušalo ministrstvo za zdravje v času Golobove vlade razmejiti javno in zasebno zdravstvo oziroma zaposlenim v javnih zavodih preprečiti prekomerno popoldansko delo v koncesijskih in samoplačniških ambulantah.

CELOTNA TABELA S POSLOVNIMI REZULTATI ZASEBNIH KLINIK