Sta Vučić in Dodik dvignila roke nad Jankovićem? In kje je tu Stevanović?

V začetku lanskega novembra je bila Slovenija na nogah. Uboj Aleša Šutarja je sprožil odstop dveh ministrov, množične proteste v Novem mestu, policijske preiskave v romskih naseljih in sprejetje posebnega zakona, ki je vlado Roberta Goloba rešil pred predčasnim končanjem mandata. 

V tako razgreti atmosferi je zato pri nas povsem neopažen ostal intervju s predsednikom stranke Resni.ca Zoranom Stevanovićem, ki ga je v tistih dneh objavil v Sloveniji malo znani konservativni portal Srpski ugao (Srbski kot). Gre za medij, namenjen poudarjanju srbske nacionalne in pravoslavne identitete v regiji, ki je naklonjen srbskim oblastem in kritičen do politik EU. 

Za nazaj je zanimivo brati, kaj je v tem intervjuju povedal Stevanović. Pohvalil je srbskega predsednika Aleksandra Vučića, saj da bi njegovi politiki "realnega ravnotežja" v mednarodnih odnosih morala slediti tudi Slovenija. Poudaril je, da bi morala Slovenija ponovno preučiti svojo odločitev o priznanju Kosova, ker naj bi ta odločitev "prinesla nove delitve na Balkanu". Hkrati pa bi Srbi v Sloveniji morali dobiti status narodne manjšine. 

Pod črto: Stevanovića so na portalu predstavili kot politika, "duhovno naslonjenega na pravoslavno tradicijo", ki je na liniji z Vučičem, Srbsko pravoslavno cerkvijo (SPC) in njunim konceptom "srbskega sveta", v katerem eni vidijo prikrito različico propadle ideje "Velike Srbije" iz 90. let prejšnjega stoletja, drugi pa zgolj željo po večjem kulturnem povezovanju Srbov v regiji. 

Skratka, v tem intervjuju je Stevanović vse to, kar je slovenska desnica vrsto let videla v Zoranu Jankoviću. Vsaj takrat, ko ga je zmerjala z "opankovićem", njegove volivce pa za "trenirkarje" iz ljubljanske "palanke", ki jo je treba zvočno očistiti z množičnim igranjem harmonike. Kaj se je torej zgodilo?

Preberite še:
Stevanović naj zamenja slogan Resni.ce. Moč ljudem? Ne, moč Janši

Slovenija kot oaza za kapital iz Republike Srbske

Že nekaj časa je jasno, da imajo krogi Vučića in dolgoletnega absolutnega vladarja Republike Srbske Milorada Dodika v Sloveniji izrazito močne poslovne interese. Zadnjih deset let so njuni ljudje v naši državi vlagali denar v nepremičninske projekte, terjatve in podjetja. V Sloveniji, članici EU, so videli oazo za kapital sumljivega izvora.

Te finančne operacije, predvsem pri ljudeh iz Republike Srbske, so imele dva cilja. Prvič, umik več desetih, morda celo stotih milijonov evrov denarja iz entitete in države, ki je še vedno pod nekakšnim protektoratom mednarodne skupnosti. In drugič, izkoristiti kolektivni kolaps slovenskega gradbeništva pred dobrim desetletjem in na nov val državnih investicij v železnice in ceste pripeti gradbince z juga. Ta se nikoli ni uresničil.

Toda skupaj z denarjem je prišel tudi politični vpliv. Čeprav se uradna slovenska politika do BiH do zdaj ni pretirano spreminjala ne v času levih ne desnih vlad, imata Vučićev in Dodikov krog zelo dobre povezave do struktur na obeh straneh slovenske politike.

Na levi je za oba igral Zoran Janković, nesojeni beograjski župan in srbski premier, ki je javno prijateljeval z Vučićem in Dodikom. Celo do te mere, da je svoje volivce spravljal v resno zadrego z nekritično podporo srbskemu predsedniku med protesti na ulicah Beograda in Novega Sada. Prav Ljubljana, ki ji županuje Janković, je postala osrednja točka kapitalskih investicij Dodikovih tajkunov v Sloveniji. 

Na desni pa je imela to vlogo SDS, kjer so stike z Beogradom in Banjaluko pragmatično skrivali in jih prepuščali "vmesnikom". Pred parlamentarnimi volitvami 2018 je stranka želela najeti skoraj pol milijona evrov posojila pri Dijani Đuđić. Tri leta pozneje so kadri SDS na uradu za preprečevanje pranja denarja Vučiću pomagali pri iskanju bančnih podatkov o kritikih njegove oblasti. 

Preberite še:
Dodik z vsemi topovi nad necenzurirano.si: Napadajo me isti centri moči kot Janeza Janšo

Dodikov poziv, naj volimo Janšo, in "fatva" Marti Kos

Toda zdi se, da je v tej igri v zadnjem letu prišlo do preobrata. Vse več je bilo signalov, da sta Vučić in Dodik že lani dvignila roke nad Jankovićem kot nekom, ki lahko v Sloveniji "vse uredi". Ne le pri poslih, ampak tudi v državni politiki. 

Eni signali so bili javni. Ko je Golobova vlada lani poleti Dodiku naposled prepovedala vstop v Slovenijo, je ta Srbe v Sloveniji javno pozval, naj volijo Janeza Janšo. To še zdaleč niso bile prazne besede. Dodikov krog v Sloveniji nima le kapitalske moči, ampak ima roko tudi nad mehko močjo Srbske pravoslavne cerkve. 

Mimogrede: le slaba dva meseca po tem pozivu je bil objavljen prej omenjeni intervju s Stevanovićem. Kot da bi v Beogradu želeli dati vedeti, da so našli novega "jokerja" pred odločilno partijo slovenskega političnega pokra. 

Drugi signali so bili bolj tihi. Ni skrivnost, da tako Vučiću kot Dodiku ni bila pogodu odločna slovenska podpora evropski integraciji celovite Bosne in Hercegovine, ki je daleč od koncepta zloglasnega "non paperja" o razkosanju te države. 

Zagotovo so ju zmotile tudi nekatere izjave in poteze evropske komisarke Marte Kos, ki jo Vučić in Dodik vidita kot Jankovićev kader. Tu je SDS hitro našla skupni interes  z Beogradom in Banjaluko. Janševa stranka namreč Marti Kos že več mesecev žuga z odpoklicem iz Bruslja zaradi očitkov o sodelovanju z nekdanjo Službo državne varnosti (SDV).

Preberite še:
Portorož ali Laktaši na vodi: vila, stanovanja in jahta Dodikovega klana v Sloveniji

Prvi test: kako se bo Slovenija postavila do BiH?

Toda odgovore na nekatera vprašanja bomo izvedeli šele v naslednjih mesecih. Kako se bo nova slovenska vlada s Stevanovićem kot garantom parlamentarne večine postavila do BiH po odstopu visokega predstavnika Christiana Schmidta, ki ga je v ZDA uspel zlobirati Dodik ob tihem ploskanju Moskve? Bo sledila liniji največjih članic EU ali ne?

Naprej: bodo kapitalskim interesom iz Dodikovega in Vučićevega kroga v Sloveniji dovolj le naložbe v nepremičnine ali prihaja čas za še kaj več? Recimo za medije ali energetiko, kjer smo priča geostrateškim premikom v regiji. Američani v BiH snujejo plinovod, v Srbiji pa se potencialni kupci Naftne industrije Srbije (NIS), ki jo morajo Rusi prodati na zahtevo Američanov, skrivajo za Rankom Mimovićem, "slamnatim" možem iz propadlih slovenskih gradbenih zgodb. 

In najpomembneje: je Stevanović res le pot do nove Janševe vlade, ki je Vučiću in Dodiku precej bolj po volji kot Golobova, ali pa njun novi vzvod, ki ga bosta po potrebi uporabila tudi proti Janši? Sploh zdaj, ko sta s padcem Viktorja Orbana izgubila do zdaj največjega političnega zaveznika v EU.

Kaj bo s slovenskimi sankcijami proti Dodiku? In kako daleč gredo zamere Dodika in Vučića do Jankovića pred prihajajočimi županskimi volitvami v Ljubljani? V vsakem primeru je jasno eno: kapitalsko-politične silnice iz Beograda in Banjaluke so dokazale, da postajajo pomemben igralec tudi v slovenski notranji politiki. In to nas lahko skrbi.