Hrvaška investicijska skupina Bosqar Invest, med drugim lastnica Panvite, je z drugo javno ponudbo delnic (SPO) zbrala 150 milijonov evrov. Osnovni kapital je povečala za 7,8 milijona evrov na 23,45 milijona evrov. Gre za največjo dokapitalizacijo na hrvaškem kapitalskem trgu doslej, je objavila družba.

Dva dni po umiku sporne novele zakona o veterinarstvu, ki jo je vložila poslanka Resni.ce Katja Kokot, se je odzval njen strankarski šef Zoran Stevanović. Pojasnil je, da so predlog umaknili zaradi usklajevanja dopolnil s stroko in koalicijo. Novela je namreč naletela na veliko nezadovoljstva, tudi v strankah Janševe koalicije, na podporo katerih je računala Resni.ca. Obravnava zakona se bo po Stevanovićevih napovedih nadaljevala septembra, po poletnih usklajevanjih.

Vlada je danes sprejela sklep o ustanovitvi delovne skupine vlade, ki bo svetovala pri revizijah finančnega poslovanja ob primopredajah na ministrstvih, vladnih službah in organih državne uprave. Vodil jo bo Ivan Simič, ki je v času prejšnje Janševe vlade vodil Furs, bil pa je tudi predsednik vladnega sveta za debirokratizacijo. Simičeva namestnica bo Suzana Hötzl, znana iz afere Litijska. Kot notranja revizorka na ministrstvu za pravosodje je premierja Roberta Goloba, finančnega ministra Klemna Boštjančiča in bivšo pravosodno ministrico Dominiko Švarc Pipan obtožila, da so za potrebe nakupa Litijske nezakonito prerazporedili 6,5 milijona evrov proračunskega denarja.

Predsednik stranke Resni.ca Zoran Stevanović ne bo zahteval odstopa poslanca Borisa Mijiča, na katerega letijo očitki zaradi neplačevanja delavcev, zlorabe njihovih pravic, ponarejanja listin in drugih nepravilnosti. Po besedah Stevanovića so na svetu stranke v nedeljo sprejeli sklep, da mora Mijič dolgove svojega podjetja Progros poravnati do konca leta. "Tretja stvar je pa ta, da če se ugotovi, da je bil poslanec Mijič v kazenskem postopku kakor koli obsojen za kakršno koli kaznivo ravnanje, bomo zahtevali njegov odstop," je dodal. To pomeni, da bodo v Resni.ci z razčiščevanjem zgodbe čakali do konca leta. Oktobra se namreč izteče šestmesečni rok, v katerem bi v primeru Mijičevega odstopa izvedli nadomestne volitve, Resni.ca pa bi ostala brez poslanca.

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je zaključila z obravnavo več prijav, povezanih z najvišjimi nosilci oblasti. Ugotovila je, da pri imenovanju Francija Matoza na funkcijo ministra za notranje zadeve in javno upravo ne morejo govoriti o nasprotju interesov. Prav tako niso ugotovili kršitev glede Marka Lotriča zaradi njegovega hkratnega vodenja državnega sveta in stranke Fokus, ki je po novem zastopana v državnem zboru. Na enak način je KPK zaključila obravnavo sumov nepravilnosti nekdanjega premierja Roberta Goloba v povezavi z njegovim bivanjem na otoku Ugljan.

Dosedanji direktor Nacionalnega preiskovalnega urada Darko Muženič je bil premeščen na delovno mesto policijskega svetnika na Policijski akademiji v Tacnu. Tam bo ponovno deloval kot predavatelj. Vloga za premestitev je podal sam. Kot vršilec dolžnosti direktorja ga je v vrhu NPU zamenjal Borut Franca. Ta je v času tretje Janševe vlade postal pomočnik tedanje direktorice NPU Petre Grah Lazar, ki danes opravlja funkcijo vodje kabineta ministra za notranje zadeve in javno upravo Francija Matoza.

Zloraba in izkoriščanje delavcev v podjetju Marinblu je dobilo sodni epilog. Sodišče je po potrditvi sporazuma o priznanju krivde Rozani Šuštar prisodilo pogojno zaporno kazen enega leta in osem mesecev s preizkusno dobo treh let ter 3000 evrov denarne kazni. Sodišče je ob tem ugotovilo, da je obtožena storila dve kaznivi dejanji kršenja temeljnih pravic delavcev in kaznivo dejanje ponarejanja poslovnih listin. Timu Šuštarju je sodišče za pomoč pri kaznivih dejanjih izreklo šest mesecev pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo enega leta in 1000 evrov denarne kazni. Sodišče je hkrati kaznovalo tudi podjetje Marinblu z denarno kaznijo v višini 10.000 evrov.

Imetniki vzorcev propadle Biobanke so na protestnem shodu pred ministrstvom za zdravje izrazili nestrinjanje z delovanjem pristojnih institucij. Opozorili so, da direktorica podjetja GaiaCell, ki shranjuje vzorce, Gordana Kalan Živčec ne dovoli dostopa in polnjenja že plačanega plina, kar pomeni, da bodo celice najkasneje do ponedeljka propadle. "Ne vemo, zakaj blokira dostop, ali hoče prikriti, da so te celice v resnici že propadle, ali hoče prekriti to, da so te celice kam izginile," je dejal eden od staršev.

Komisija DZ za nadzor javnih financ je finančno ministrstvo pozvala k pripravi izračunov posledic zvišanja marž pri gorivu za državni proračun, prebivalstvo in kmete, vlado pa k znižanju marž in odgovoru na vprašanje, kako se je uredba pripravljala. Razlog, da ljudje plačujejo dražje gorivo, je pohlep, je menil nekdanji premier Robert Golob. Trošarine so na minimumu, marže pa na najvišji ravni doslej, je dejal. Državna sekretarka na ministrstvu za finance Maja Hostnik Kališek je povedala, da se bo zaradi znižanja trošarine na 95-oktanski bencin v proračun predvidoma nateklo za 5,1 milijona evrov manj letno. Medtem bodo trgovci, predvsem Petrol, ustvarili več deset milijonov evrov dodatnega dobička.

Obtožni predlog zoper evropskega poslanca in člana NSi Mateja Tonina v aferi Knovs je zavržen, ker se je Tonin skliceval na poslansko imuniteto, ki jo kot evropski poslanec lahko ima. Kot so za 24ur.com pojasnili na specializiranem državnem tožilstvu, so sami predlagali izločitev kazenskega postopka do odločitve Evropskega parlamenta o odvzemu ali podelitvi poslanske imunitete, da se kazenski postopek zoper ostale tri obdolžence medtem ne bi zavlekel.

V Levici so napovedali zahtevo za sklic seje odbora DZ za gospodarstvo, delo in šport, na kateri želijo odpreti vprašanje politične odgovornosti in primernosti poslanca Resnice Borisa Mijiča. Mijiču, od katerega bodo zahtevali odstop, očitajo, da medtem ko prejema poslansko plačo, dolguje državi in zaposlenim več deset tisoč evrov. Več o tem -> Sporni posli poslanca Resni.ce.

Fiskalni svet opozarja, da je v koalicijski pogodbi zelo malo ukrepov, za katere je sploh mogoče izračunati, koliko bodo stali. Pri teh, ki jih lahko ocenijo in jih je le deset odstotkov, pa je mogoče večinoma oceniti negativen vpliv na javne finance. Torej bi država po teh ukrepih verjetno več porabila ali manj pobrala, kot bi pridobila. Vlada sicer računa, da bi višja gospodarska rast in bolj učinkovita država to lahko deloma izravnali, ampak fiskalni svet opozarja, da ti učinki niso zagotovljeni in se tudi ne pokažejo takoj, ampak šele čez čas.

Slovenski upravljavec skladov zasebnega kapitala Advance Capital Partners je z lastniki največjega slovenskega zabaviščno-športnega parka Woop sklenil dogovor o nakupu večinskega 70-odstotnega deleža podjetja. S tem naj bi Woop dobil dodaten pospešek pri načrtovani evropski širitvi. Zaključek transakcije je predviden v jesenskih mesecih.

Na Okrajnem sodišču v Ljubljani je za sredo sklicano nadaljevanje sojenja zoper nekdanjega generalnega direktorja policije Antona Olaja. Specializirano državno tožilstvo mu kot nekdanjemu šefu policije očita kaznivo dejanje kršitve pravic do sodelovanja pri upravljanju in kršitve sindikalnih pravic ter tri kazniva dejanja zlorabe položaja ali pravic.

Poslanke in poslanci bodo teden začeli z izredno sejo, na kateri bodo odločali o spremembah zakona o lokalnih volitvah. Ta predvideva odvzem volilne pravice državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah. Zakonske spremembe, ki so jih vložili poslanci SDS, NSi, SLS in Fokus ter Resni.ce, podpirajo še Demokrati. Opozicija medtem opozarja, da gre za ustavno varovano pravico in ljudi, ki plačujejo davke in prispevajo k delovanju družbe. Da je predlagana rešitev ustavnopravno sporna, je opozorila tudi parlamentarna zakonodajno-pravna služba.

V zgodbi o poslancu Resni.ce Borisu Mijiču in njegovih dolgovih do države in delavcev je prišlo do preobrata. Njegov strankarski šef Zoran Stevanović, ki ga je do sedaj branil, je napovedal, da bo Resni.ca zoper Mijića sprožila disciplinski postopek. Ali ga bodo pozvali tudi k odstopu, ni povedal. Ob tem je delavce, ki imajo do Mijičevega podjetja Progros odprte terjatve, pozval, naj se obrnejo neposredno nanj. Dolgove bo po lastnih besedah poravnal iz svojega žepa. Več o zgodbi -> Policija že lani ovadila poslanca Mijiča zaradi neplačevanja delavcev

Vlada je še za šest mesecev podaljšala regulacijo cen naftnih derivatov, torej do konca decembra. Hkrati je zvišala najvišje dovoljene marže trgovcev. Medtem ko lahko te zdaj znašajo največ 9,83 centa za liter dizelskega goriva, 9,94 centa za liter 95-oktanskega bencina ter osem centov za liter kurilnega olja, bodo od torka marže določene pri 11,5 centa za liter. Ob tem nova uredba predpisuje tudi višje stroške transporta biogoriv. Pod črto to pomeni, da marža trgovcem po novem znaša kar 15 centov. Spomnimo, da so v Petrolu dolgo časa opozarjali, da so marže prenizke, odigrali pa so tudi pomembno vlogo pred volitvami, ko je na številnih njihovih bencinskih servisih po državi zmanjkalo goriva.

Vlada premierja Janeza Janše je danes razveljavila sklep o prepovedi izvoza in tranzita vojaškega orožja in opreme iz oziroma prek Slovenije v Izrael ter uvoz iz njega, ki ga je sprejela njena predhodnica pod vodstvom Roberta Goloba. Razveljavila je tudi sklepe o ukrepih proti Izraelu, ki, kot je sporočila, niso bili nikoli izvedeni.

V zadevi Marinblu je prišlo do preobrata, saj sta obtožena Rozana in Tim Šuštar s tožilstvom podpisala sporazum o priznanju krivde, čeprav sta očitke o kršenju delavskih pravic ves čas zavračala. Koprsko okrožno sodišče je sporazum danes zavrnilo zaradi procesne napake, saj ob podpisu sporazuma ni bil prisoten odvetnik podjetja. Afera Marinblu je izbruhnila junija 2022, ko je Delavska svetovalnica razkrila izkoriščanje in skoraj suženjske razmere indijskih delavcev v podjetjih Marinblu in Selea.

Poslanec Resni.ce Nedeljko Todorović bo prispeval podpis pod pobudo za referendum o nedavno sprejeti noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Resni.ca je novelo sicer podprla, ker "se ji zdi v redu", je dejal, a poudaril, da z referendumom nimajo težav. Volivci lahko od danes oddajo podpis v podporo zahtevi za razpis zakonodajnega referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Pobudniki referenduma bodo lahko 40.000 podpisov zbirali do 14. julija.

Imetniki vzorcev propadle Biobanke bodo plačali dobavo tekočega dušika za vzdrževanje vzorcev. Podjetje GaiaCell, ki jih hrani, je namreč zagrozilo, da bo dobavo nehalo plačevati. Odvetniška družba Vrtačnik, kjer zastopajo del imetnikov, je danes JAZMP in GaiaCell pozvala k izvrševanju odločbe agencije, po kateri GaiaCell vzorcev ne sme ogroziti. Direktorica in lastnica GaiaCell je Gordana Živčec Kalan, nekdanja predsednica Zdravniške zbornice Slovenije.

Svoboda, SD ter Levica in Vesna predlagajo začetek postopka spremembe ustave, s katero bi volitve poslancev v DZ izvedli v 18 volilnih enotah, v katerih bi volili po pet poslancev, uvedli pa bi tudi relativni preferenčni glas. Cilj je več neposrednega vpliva volivcev na to, kdo jih bo dejansko zastopal v državnem zboru, so navedle poslanke strank.

S predstavniki kmetijskih nevladnih organizacij bomo v mandatu aktualne vlade delovali kot partnerji in vodili stalen dialog, je po prvem srečanju z njimi napovedal kmetijski minister Janez Cigler Kralj. Med njegovimi prvimi ukrepi na čelu ministrstva je današnji umik novih prehranskih smernic za leto 2025 s spletnih strani vlade. Te so nastale v času prejšnje vlade in povzročile razburjenje zaradi domnevne naklonjenosti brezmesni prehrani. Kmetijski minister je danes napovedal, da bodo v sodelovanju s strokovnjaki pripravili nove smernice.

Dvig davka na dodano vrednost je eden od možnih ukrepov, vendar eden od zadnjih, je v pogovoru za nocojšnje Odmeve TV Slovenija dejal finančni minister Andrej Šircelj. "Če rečem, da je to ena od možnosti, to ne pomeni, da že uvajam višjo stopnjo DDV," je dodal. Nedavno je Šircelj namreč dejal, da je zvišanje DDV ena od možnosti za urejanje javnih financ, ob tem ko bo slovenski javnofinančni primanjkljaj po napovedih letos presegel mejo 3,0 odstotka BDP. Tej izjavi so sledile nekatere kritike in opozorila, da so predstavniki nove koalicije pred volitvami obljubljali nižje in manj davkov. Kot je Šircelj danes pojasnil na Odmevih, bi "bilo nesmiselno dvigovati DDV", ne da bi prej zmanjšali proračunske odhodke