Vlada je spremenila uredbo o obnovljivih virih energije v prometu in trgovcem oziroma dobaviteljem goriv obvezni delež obnovljivih virov energije v prometu za leto 2026 znižala s 13,8 odstotka na 10 odstotkov. Sprememba je po navedbah pristojnega ministrstva namenjena blažitvi pritiska na cene goriv zaradi negotovih razmer na svetovnih naftnih trgih. Do vladnega ukrepa sicer prihaja v času pred revizijo evropske zakonodaje, v okviru katere se s ciljem znižanja emisij omenja tudi možnost povečanja minimalnega deleža bioetanola v bencinu z današnjih 10 na 20 odstotkov

DZ je s 47 glasovi za in 25 proti potrdil rebalans letošnjega državnega proračuna. Po mnenju koalicije je ta izraz odgovornega upravljanja javnih financ, zagotavljanja financiranja zakonskih pravic in črpanja evropskih sredstev ter podpore ljudem in gospodarstvu. Opozicija pa mu očita, da ne odraža socialnih in razvojnih potreb države. Odhodki se zvišujejo za 6,2 odstotka na 18,8 milijarde evrov. Med vzroki za rast porabe so višji obrambni izdatki in dodatna sredstva za projekte iz načrta za okrevanje in odpornost. Proračunski primanjkljaj naj bi znašal 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda.

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je zoper poslanca Resnice Borisa Mijiča uvedla preiskavo zaradi suma kršitve integritete javnega sektorja v zvezi z navedbami, ki jih je podal DZ o svoji izobrazbi. Gre za zgodbo, ki smo jo razkrili na necenzurirano.si. Več o tem -> Mijičeva diploma ne obstaja. O njej je lagal tudi po izvolitvi za poslanca.

Policisti so prejšnji teden na domu nekdanje poslanke SDS Alenke Helbl v Radljah ob Dravi opravili hišno preiskavo. Na vrtu hiše so našli sadiko konoplje, ki so jo zasegli. Helbl je za portal povedala, da jo je policijska preiskava pretresla. Sadiko je imel njen mož, pljučni bolnik, v upanju, da bi mu pomagala. Ob tem velja spomniti, da je stranka SDS v preteklosti močno nasprotovala vsakršnim poskusom legalizacije konoplje, tako za osebno kot za medicinsko rabo. Alenko Helbl je sicer vlada Janeza Janše sredi julija imenovala za vršilko dolžnosti direktorice direktorata za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih na ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino.

Na Višjem sodišču v Ljubljani je v sredo predvidena javna obravnava pritožbe na oprostilno sodbo v sojenju nekdanjemu prvemu možu Telekoma Slovenije Bojanu Dremlju, nekdanjemu članu uprave Telekoma Dušanu Mitiču in poslovnežu s Kosova Ekremu Lluki. Pred več kot 20 leti, v času prve Janševe vlade, je Lluka zmagal na razpisu za mobilno telefonijo na Kosovu. Nato se je umaknil v korist konzorcija pod vodstvom družbe Ipko, ki je bila takrat v 75-odstotni lasti Telekoma. Lluka je nato pridobil 15-odstotni delež v Ipku, ki ga je Telekom pozneje odkupil nazaj. Po prepričanju tožilstva je Lluka s tem pridobil najmanj 11,5 milijona evrov osebne koristi, transakcija pa je bila izvedena v škodo Telekoma.

Državni zbor bo na izredni seji v sredo odločal o predlogu zakona o javnem skladu za napredno zdravljenje redkih bolezni. Ta bo namenjen financiranju bolezni otrok, ki še niso vključeni v redno financiranje iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Koalicija bi sklad financirala z nerazporejenimi sredstvi dohodnine, ki so bila doslej glavni vir financiranja sklada za razvoj nevladnih organizacij. Te so se ostro odzvale na predlog in opozarjajo, da gre za napad nanje zaradi številnih kritik do aktualne oblasti.

Predsednik državnega zbora Zoran Stevanović po prekinitvi doktorskega študija na ljubljanski filozofski fakulteti kljub opominjanju in postopku izvršbe ni poravnal skoraj 7000 evrov stroškov. Dolg, o katerem je danes prvi poročal časnik Delo, znaša 6883 evrov brez obresti, so navedli na fakulteti. Pojasnili so, da so Stevanoviću trikrat poslali opomin za plačilo, nato pa sprožili postopek za izvršbo, ki pa je bil zaradi zastaranja ustavljen. Stevanović se je na doktorski študij vpisal v študijskem letu 2014/2015, študijem pa je dokončno prenehal 1. julija 2021.

Državni zbor je s 47 glasovi za in 35 proti po nujnem postopku sprejel zakon o Skoku, katerega cilj je pregon korupcije. Zakon, ki je naletel na resne pomisleke tožilstva in sodstva, med drugim določa preoblikovanje Specializiranega državnega tožilstva (SDT) v tožilski organ Skok in ustanovitev novega sodišča za zadeve s tega področja.V Svobodi, SD in Levici so izpostavljali, da gre za podreditev organov pregona politiki, ter neprimeren katalog kaznivih dejanj in podaljšanje postopkov.

Država je na današnji skupščini Darsa imenovala štiri nove nadzornike upravljavca avtocest in hitrih cest. To so postali Melita Rozman Dacar, Aleš Buležan, Dušan Hočevar in Nina Marin.

Nadzorni svet Telekoma Slovenije, ki ga vodi Marko Pogačnik (SDS) je imenoval novo vodstvo družbe. Predsednik uprave je postal Cvetko Sršen, ki je družbo vodil že v letih 2021 in 2022. Za člane uprave pa so imenovali Barbaro Galičič Drakslar, ki je bila že del prejšnje Sršenove uprave, Janeza Zidarja in Vesno Prodnik. Sršen je vidni član SDS. Njegova prva poteza po prihodu na položaj leta 2021 je bil premik obeh programov Nova24TV v shemi kanalov na visoko 7. in 8. mesto. Nadaljeval je tudi s financiranjem strankarske televizije, kar so na NPU ocenili kot oškodovanje družbe. Več o tem -> NPU kazensko ovadil bivše šefe Telekoma zaradi financiranja Nova24TV

Društvo Inštitut 1. oktober je danes pripravilo shod, na katerem so pred prihajajočimi posvetovalnimi referendumi pozvali volivce, naj obkrožijo za. Prvi obraz shoda, ki se ga je udeležilo nekaj deset ljudi, večinoma starejših, je bil Pavel Rupar, ki se že dalj časa zavzema proti plačevanju prispevka za Radiotelevizijo Slovenija (RTVS). Kot smo poročali, je Ruparjevo delovanje pred parlamentarnimi financiralo omrežje, povezano s stranko SDS. Več o tem -> Rupar priznal: kdo mu je podaril 40 tisoč evrov za prostore stranke?

Poslanska skupina Svobode zahteva sklic izredne seje DZ, na kateri bi obravnavali njihov predlog zakona za začasno znižanje marž naftnim trgovcem in s tem cen goriv za končne uporabnike. "V Svobodi smo se odločili pomagati vladi, ki ne zna znižati cen goriv in se zato počuti nemočno," so navedli in se s tem dotaknili nedavne izjave ministra za infrastrukturo in energetiko Jerneja Vrtovca, da se ob rasti cen naftnih derivatov počuti nemočnega. Želijo vrniti marže na raven iz junija 2022. Spomnimo, da je bil eden prvih ukrepov aktualne Janševe vlade dvig marž trgovcem na 11,5 centa za liter.

Zoran Stevanović ostaja na čelu državnega zbora. Predlog za razrešitev predsednika DZ, ki so ga vložili v Svobodi, SD in Levici, je namreč na tajnem glasovanju na današnji seji DZ podprlo 37 poslancev, 49 pa jih je glasovalo proti. Da bi predlog za razrešitev uspel, bi moralo zanj glasovati najmanj 46 poslancev.

Regulirane cene naftnih derivatov se bodo opolnoči zvišale. Liter 95-oktanskega bencina se bo podražil za dva centa na 1,748 evra na liter. Dizel se bo povzpel čez dva evra, podražil se bo za 2,1 centa na rekordnih 2,012 evra za liter. Kurilno olje bo z rekordnih 1,635 evra na liter dražje za 3,3 cente. Cene bodo veljale do vključno 28. septembra.

V opoziciji so ogorčeni nad umikom točk o odreditvi parlamentarnih preiskav o aferi Black Cube in sumih nedovoljenega financiranja strank z dnevnega reda seje DZ. V Svobodi opozarjajo, da gre za grobo teptanje ustave. Po oceni SD gre za rušenje demokratičnih standardov, po mnenju Levice pa za vrhunec političnega cinizma.

Parlamentarna večina je potrdila umik točk o odreditvi parlamentarnih preiskav o Black Cube in obvodnem financiranju strank, ki ju je zahtevala opozicija, z dnevnega reda današnje seje državnega zbora. Za umik, ki so ga predlagale SDS, NSi, SLS, Fokus in Demokrati, so glasovali še poslanci Resni.ce z izjemo predsednika DZ Zorana Stevanovića. Ta je sicer v preteklih tednih dvakrat že glasoval za podoben manever.

Zunanji minister Tone Kajzer ne uživa več potrebnega zaupanja za odgovorno vodenje ministrstva med drugim zaradi politične odgovornosti, ki jo kot minister nosi za slovensko blokado skupne izjave EU, s katero bi slednja obsodila širjenja nezakonitih izraelskih naselbin, so v danes vloženi interpelaciji zapisale opozicijske SD, Svoboda in Levica.

Opozicijske stranke so se z ogorčenjem odzvale na imenovanje poslanca Resnice Borisa Mijiča, ki je dolžan državi in nekdanjim zaposlenim v svojem podjetju, v delegacijo DZ v Parlamentarni skupščini Sveta Evrope. Zanj so glasovali poslanci SDS, NSi, Demokratov in Resni.ce. V Gibanju Svoboda in Levici, kjer so bili zaradi imenovanja kritični do koalicije, so izpostavili, da je Svet Evrope vodilna organizacija za varovanje človekovih pravic.V Levici so imenovanje obsodili kot "brutalen razredni pljunek v obraz vsakemu delovnemu človeku v tej državi" in zahtevali njegov takojšen preklic.

Lastniki Hranilnice Lon, podjetje GIC gradnje in poslovnež Otmar Zorn, so podpisali pogodbo o prodaji večinskega deleža družbi IGS Holding. Ta je v neposredni lasti armenske finančne skupine Ineco Group. Lon je bil sicer v zadnjih letih v središču burnega lastniškega dogajanja. Najprej je kitajski poslovnež Kai Dai prek družbe Kylin Prime Group obvladoval več kot 70 odstotkov hranilnice, vendar je zaradi kršitev bančne zakonodaje izgubil glasovalne pravice, njegova družba pa je pozneje končala v stečaju. Medtem sta svoj delež postopoma povečevala GIC Gradnje in Otmar Zorn, ki pa sta leta 2024 neuspešno poskusila prevzeti Lon.

Evropski parlament je danes v Strasbourgu zavrnil predlog pristojnega odbora za pravne zadeve, da evropskemu poslancu iz Slovenije Mateju Toninu (EPP/NSi) ne odvzame poslanske imunitete v zvezi z afero Knovs. Predlog so podprli 304 poslanci, proti pa jih je glasovalo 306. Toninu s tem Evropski parlament ni priznal poslanske imunitete. Zahtevo za odvzem poslanske imunitete Toninu je Evropskemu parlamentu poslalo specializirano državno tožilstvo (SDT) v zvezi z obtožnim predlogom zoper štiri sedanje in nekdanje člane parlamentarne komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs), ki so obtoženi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. Obtožni predlog se nanaša na nenapovedan nadzor članov Knovsa, ko so novembra 2023 na policiji med drugim preverjali, ali je ta prisluškovala nekaterim akterjem iz afere Dars.

Regulirane cene naftnih derivatov so se opolnoči zvišale. Liter 95-oktanskega bencina se je podražil za 5,4 centa na 1,718 evra na liter. Dizel je pri rekordnih 1,991 evra na liter dražji za 5,2 centa, kurilno olje pa pri rekordnih 1,602 evra na liter za 5,8 centa. Cene veljajo do vključno 21. septembra.

Resni.ca od poslanca Borisa Mijiča, ki zaposlenim in državi dolguje več deset tisoč evrov, v 30 dneh pričakuje dodatna pojasnila in dokazila, so sporočili po današnjem svetu stranke. Resni.ca bo zatem o Mijiču sprejela končno odločitev, ki bo torej predvidoma znana po 10. oktobru, ko ob morebitnem odstopu ne bi bile več potrebne nadomestne volitve. To je novo dno Resni.ce in očiten poskus iskanja alibija za poslanca, ki se mu očita oškodovanje delavcev, kršitve zakonodaje in številne nepravilnosti. Predsednik stranke Zoran Stevanović ga kljub temu ves čas ščiti, namesto da bi zahteval njegovo politično odgovornost.

Člani sveta Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana so na današnji redni seji za v. d. generalnega direktorja imenovali Tomaža Erjavca. Zdaj že nekdanji generalni direktor UKC Ljubljana Marko Jug je namreč 31. avgusta ponudil odstop, danes pa je predčasno končal mandat. Za favorita je sprva veljal Jože Golobič, ki je že vodil UKC v času tretje Janševe vlade. Podpirali naj bi ga v SDS in NSi. Na koncu je svet zavoda imenoval Erjavca, ki naj bi bil izbira ministra za zdravje Tadeja Ostrca iz vrst Demokratov.

Državni zbor je z 69 glasovi za in nobenim proti sprejel novelo zakona o trošarinah, ki predvideva takojšnje znižanje trošarine na kurilno olje, ki se uporablja tudi kot gorivo v kmetijstvu, in vladi daje možnost znižanja za vse derivate, če bo EU dodatno znižanje odobrila.

Državni zbor je z 49 glasovi za in nobenim proti sprejel zakon o zaščiti prehranske in prometne oskrbe pred draginjo goriv, ki bo prinesel subvencije za gorivo za kmete in prevoznike ter slednjim tudi sofinanciranje nakupa pnevmatik. Za zakon so poleg koalicije glasovali tudi poslanci SD. Ukrep mora potrditi še Bruselj. V Svobodi so medtem predlagali tudi znižanje marž na dizel in kurilno olje, saj da bi morali prispevati tudi trgovci, ki da imajo rekordne dobičke in bi morali blažiti izpad v proračunu. A jih je koalicija zavrnila.