Kriminalisti NPU, ki zaradi spornega osem milijonov evrov vrednega posla nabave ventilatorjev preiskujejo ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška, so med včerajšnjimi hišnimi preiskavami zasegli več elektronskih naprav in podatkov ter listinsko dokumentacijo. Policija se je odzvala tudi na hude obtožbe iz vrst koalicijskih strank o politični motiviranosti preiskave in poudarila, da jo bodo izpeljali strokovno, nepristransko in zakonito.

Kot smo napovedali, se Gabrijel Škof poslavlja s položaja predsednika uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH), ki upravlja več milijard evrov vredno državno premoženje. Namesto njega je nadzorni svet pod vodstvom Karmen Dietner imenoval Igorja Kržana. O ozadju dogajanja si preberite na -> Janša za državno srebrnino izbral Ivana Simiča

Iskratel, ki je že dalj časa iskal strateškega partnerja, ima novega lastnika. Njegovi vodilni zaposleni, ki so pred časom izpeljali menedžersko-delavski prevzem, so se dogovorili o prodaji 100-odstotnega deleža avstrijskemu IT-velikanu S&T iz Linza. Posel je vreden 37,5 milijona evrov, zaključen pa naj bi bil jeseni po pridobitvi vseh potrebnih dovoljenj. Skupina Iskratel, ki ima okoli 500 zaposlenih in je lani ustvarila 115 milijonov evrov prihodkov, bo ohranila svojo identiteto in blagovno znamko. Avstrijci so že prisotni na slovenskem trgu s podjetjem S&T Slovenija, ki pa je mnogo manjši od Iskratela. O iskanju kupca zanj smo že poročali -> Zaposlene je strah prodaje Iskratela Nemcem

Vlada je po današnjem odstopu generalnega direktorja policije Antona Travnerja že našla njegovo zamenjavo. S 1. julijem bo začasni prvi mož policije postal Andrej Jurič, ki je v vrstah policije zaposlen že 34 let. Bil je pomočnik komandirja Policijske postaje Ljubljana Bežigrad, komandir Policijske postaje Trbovlje, komandir Postaje prometne policije Ljubljana, zadnja leta pa je deloval kot višji samostojni inšpektor v Centru za prekrškovne zadeve Uprave uniformirane policije v Generalni policijski upravi.

Slovenija Hrvaške kljub hitremu naraščanju števila okužb ne bo umaknila s seznama covid-19 varnih držav, je danes sporočil vladni govorec Jelko Kacin. Število okužb na 100.000 prebivalcev na Hrvaškem je že preseglo deset, a slovenska vlada meni, da bi lahko ustavila trend naraščanja okužb. S tem se očitno ne strinja minister za zdravje Tomaž Gantar, ki se mu takšna odločitev ne zdi modra in je ne razume, saj bi morala biti Hrvaška po njegovi oceni glede na epidemiološko situacijo na rumenem seznamu. S tem bi se spremenila možnost vstopa hrvaških državljanov v Slovenijo.

Matej Pirc, prvi mož Slovenskega državnega holdinga (SDH), je danes podal odstopno izjavo z mesta člana nadzornega sveta 2TDK, projektnega podjetja za izgradnjo drugega tira. Razlogov za odstop ni pojasnil. Vlada naj bi sicer v prihodnjih dneh zamenjala vse nadzornike v 2TDK, čemur naj bi sledila menjava uprave z Dušanom Zorkom na čelu. O ozadju dogajanja na -> Koga bo drugi tir stal glave

Vlada je pripravila predlog novega zakona o interventnih ukrepih in ga pošilja v sprejem državnemu zboru. Delno povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo se podaljšuje do 31. julija, vzpostavili pa bodo tudi mobilno aplikacijo za obveščanje o stikih z okuženimi. Njena uporaba naj bi bila obvezna za tiste, ki so potrjeno okuženi ali pa jim je bila odrejena karantena.

Vlada je danes potrdila predlog novele tretjega "proti korona" zakona, s katerim je podaljšala ukrep subvencioniranja začasnega čakanja na delo doma. Predstavniki delodajalcev so pozdravili to odločitev, saj da so podjetja še vedno v resni stiski, kar se tiče naročil in obsega dela.

Vlada je potrdila zakonski predlog o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski in ga bo poslala v obravnavo državnemu zboru. S predlogom bodo vojski v obdobju od 2021 do 2026 namenili 780 milijonov evrov. Večina tega denarja bo šla za nabavo oklepnih vozil za vzpostavitev srednje bataljonske bojne skupine, načrtovan je tudi nakup letala in dveh helikopterjev.

Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je nekoliko ublažil pričakovani padec obsega bruto domačega proizvoda (BDP) v letošnjem letu. Namesto za 8,1 odstotka, kot je predvideval v začetku maja, v poletni napovedi predvideva upad za 7,6 odstotka. Do najglobljega padca naj bi po ocenah prišlo v drugem četrtletju, ko bi se lahko BDP skrčil za 13 do 15 odstotkov. V prihodnjem letu naj bi sledila 4,5-odstotna rast.