Regulirane cene naftnih derivatov se bodo opolnoči znižale. Liter 95-oktanskega bencina se bo pocenil za 4,6 centa na 1,603 evra, liter dizla za 2,7 centa na 1,828 evra in liter kurilnega olja za 2,8 centa na 1,436 evra. Cene bodo veljale do vključno 3. avgusta, so sporočili z ministrstva za infrastrukturo in energetiko. Pocenitev naftnih derivatov sledi petkovi odločitvi vlade, ki je za dva meseca zamrznila plačevanje prispevka za energetsko učinkovitost in okoljske dajatve za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida za motorni bencin, dizelsko gorivo in ekstra lahko kurilno olje.

Če bi bile volitve minulo nedeljo, bi največ volivcev (22,9 odstotka) prepričala SDS, sledi Gibanje Svoboda z 20,5 odstotka, je pokazala anketa Mediane za Pop TV. Na tretje mesto se je uvrstila skupna lista NSi, SLS in Fokusa Marka Lotriča, ki bi jo izbralo 8,7 odstotka volivcev (junija 8,2 odstotka). Sledijo Levica s sedmimi odstotki podpore (junija 6,6 odstotka), SD s 6,9 odstotka podpora (junija 6,5 odstotka). Sledijo Demokrati Anžeta Logarja s 4,8 odstotka (junija 2,8 odstotka) in stranka Resnica s 3,5 odstotka (junija 3,1 odstotka). V tokratnem merjenju je vlada Janeza Janše izgubila nekaj podpore, saj jo podpira nekaj več kot tretjina vprašanih (36,8 odstotka). Aktualni oblasti sicer nasprotuje več kot 46 odstotkov vprašanih.

Minister za gospodarstvo in prvak Demokratov Anže Logar je kritičen do prenosa podjetja Progros na Roka Snežiča. »V samem bistvu gre namreč za norčevanje iz neplačanih delavcev. Pa tudi norčevanje iz institucij države, kar kaže na nedelovanje pravne države,« je zapisal Logar, ki pravi, da »gre res za izjemno slab smisel za humor«. Logar se sicer do sedaj ni odzival na Mijičeve posle. Omenjeni zapis na omrežju X je objavil po tem, ko smo se nanj s prošnjo za komentar obrnili na necenzurirano.si.

Ustavno sodišče je presodilo o noveli, ki jo je vlada Roberta Goloba konec leta 2022 sprejela, kot so dejali, z namenom depolitizacije javne RTV Slovenija. Po skoraj štirih letih je odločilo, da je novela zakona o tem mediju, skladna z ustavo. Način prenehanja mandatov v skladu z novelo lahko zagotovi depolitizacijo oz. neodvisnost RTVS od vplivov politike, zato pomeni primeren ukrep za uresničevanje pravice do svobode izražanja posameznikov, je ugotovilo. Ustavna pobuda je bila vložena 28. decembra 2022, ko je začela veljati novela zakona o RTVS, potrjena na referendumu novembra 2022.

V opozicijskih Svobodi in SD so kritični do manevra s podjetjem Progros, ki ga je poslanec Resnice Boris Mijič brezplačno prenesel na Roka Snežiča in naj bi zaradi izvršbe pristal v rokah poslanca in sokoordinatorja Levice Luke Mesca. V Svobodi pravijo, da gre za norčevanje iz ljudi, v SD pa bi stranko Resni.ca preimenovali v Greznico.

Poslanske skupine SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokrati ter Resni.ca so danes vložile tri predloge za razpis posvetovalnih referendumov, med njimi tudi referendum o ukinitvi obveznega plačevanja rtv-prispevka, so sporočili iz SDS. Menijo, da morajo imeti državljani možnost neposredno izraziti svoje stališče o pomembnih vprašanjih. Koalicija naj bi razmišljala o možnosti, da bi jih izvedli sočasno z danes razpisanim referendumom o noveli zakona o parlamentarni preiskavi oziroma "proti politični policiji", ki bo 11. oktobra. To pomeni, da gre za poskus mobilizacije podpornikov desnice, s čimer bi koalicija povečala možnosti za neuspeh omenjenega referenduma.

Potem ko je poslanec Resni.ce Boris Mijič svoje podjetje podaril Roku Snežiču in napovedal, da ga bo sedaj dobil poslanec Levice Luka Mesec, ki ima proti Snežiču odprto izvršbo, je Mesec ocenil, da gre za izjemno slab smisel za humor Snežiča in Mijiča. "Predlagam, da se vprašamo, kako se delavci in upniki počutijo, ko se na ta način iz njih delajo norca," je dejal Mesec.

Odbor državnega zbora za pravosodje je na današnji nujni seji soglasno sprejel predlog odloka o razpisu zakonodajnega referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, ki med drugim določa, da bo referendum 11. oktobra. O predlogu odloka bodo poslanci odločali na izredni seji v četrtek. Pobudo za referendum so sprožili in prvopodpisali nekdanji člani odbora za varstvo človekovih pravic Franco Juri, Pavel Gantar, Spomenka Hribar, Gregor Tomc, Rastko Močnik, Igor Vidmar in Vlado Miheljak. S pomočjo dela civilne družbe, predstavnikov nekaterih nevladnih organizacij in opozicijskih strank so uspeli zbrati 44.619 podpisov volivk in volivcev.

Stranka Vesna zahteva umik svojega imena iz imena poslanske skupine v DZ, kjer "v resnici niso vključeni v delovanje in odločanje". Stranki Levica očitajo, da v praksi nadaljuje samostojno, z njimi neusklajeno delovanje. Kot primer so navedli napoved kandidature sokoordinatorja Levice Luke Mesca za župana Ljubljane.

Predstavniki opozicijskih strank niso presenečeni nad lobističnimi stiki med predsednikom vlade Janezom Janšo in nekdanjim avstrijskim kanclerjem Sebastianom Kurzem, ki naj bi prejšnji teden pri Janši lobiral za izraelska kibernetska orodja. Najbolj kritični so bili v Levici. Po oceni poslanke Tine Brecelj se politično zbliževanje z Izraelom pod novo vlado stopnjuje, sedaj pa "očitno dobivamo tudi kibernetsko opremo, ki bo aktualni vladi omogočala prisluškovanje in nadzor nad političnimi nasprotniki". Dodala je, da se je "vse to nakazalo že v predvolilni kampanji z afero Black Cube".

Računsko sodišče je uradu predsednice republike Nataše Pirc Musar po reviziji pravilnosti poslovanja v letu 2024 izreklo mnenje s pridržkom. Ugotovilo je, da je v nekaj primerih posloval v neskladju s predpisi, notranjimi akti in pogodbenimi določili. Urad je že med revizijskim postopkom sprejel ustrezne popravljalne ukrepe, so sporočili z računskega sodišča.

Zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, podprto s 44.619 podpisi volivk in volivcev, so pobudniki danes vložili v DZ. Pričakujejo, da bo referendum konec septembra ali v začetku oktobra. Pred vložitvijo zahteve pa so ocenili, da referendum presega samo vsebino zakona, saj gre za odnos do demokracije.

Osnutek zakona o nacionalnem demografskem skladu ne sledi načelom skrbnosti in odgovornosti, neodvisnosti in preglednosti ter ne zagotavlja krepitve integritete in omejevanja tveganj za nastanek korupcije in nasprotja interesov, ugotavlja Komisija za preprečevanje korupcije (KPK). Gre za velik korak nazaj pri protikorupcijskih standardih, meni. Predvidene rešitve tako nižajo standarde strokovnosti in osebne integritete za vodilne v skladu oziroma njegove nadzornike ter odpira možnosti za korupcijska tveganja, uveljavljanje političnih vplivov in partikularnih interesov vladajoče politike. Hkrati pa odpravlja sankcijo za kršitelje integritete, ki zdaj ne morejo postati člani uprave ali nadzornega sveta v Slovenskem državnem holdingu (SDH) ali v podjetjih iz njegovega portfelja.

Regulirane cene naftnih derivatov se bodo opolnoči močno zvišale. Neosvinčeni 95-oktanski bencin se bo podražil za 6,1 centa na 1,649 evra, dizelsko gorivo za 13,2 centa 1,855 evra in kurilno olje za 14 centov na 1,464 evra za liter. Bencin je najdražji po tednu med 26. majem in 1. junijem, ko je stal 1,714 evra. Cena dizla je najvišja po tednu od 8. do 13. aprila, ko je znašala 1,894 evra. Do tako visoke podražitve prihaja tudi zaradi nedavnega vladnega zvišanja marž trgovcem, pa tudi ponovne uvedbe zaračunavanja dodatkov za biokomponento, kar vse koristi dobaviteljem.

Spremembe, ki jih prinaša predlog zakona o SKOK-u, ne prispevajo k učinkovitejšemu pregonu kaznivih dejanj, njihov namen je predvsem slabitev strokovne avtonomije tožilstva s povečanjem vpliva politike na celotno državno tožilstvo, je danes dejala generalna državna tožilka Katarina Bergant. Po predlogu zakona namreč minister za pravosodje pri oblikovanju predloga za imenovanje vseh tožilcev ne bo več vezan na mnenje Državnotožilskega sveta. Pričakuje, da bo stroka vključena v nadaljnje postopke.

Vodenje Darsa bo 15. avgusta začasno prevzel Anton Guzej, nekdanji generalni direktor Radiotelevizije Slovenija, je poročala TV Slovenija. Na položaju bo zamenjal Andreja Ribiča, ki je nadzornemu svetu v začetku meseca predlagal sklenitev sporazuma o prenehanju funkcije predsednika uprave. Guzej je v preteklosti sedel tudi v nadzornem svetu Darsa.

Na komisiji državnega zbora za poslovnik so razpravljali o ustavi in poslovniških določilih glede sklicevanja izrednih sej in ustanovitve preiskovalnih komisij. Ustavni pravniki Ciril Ribičič, Albin Igličar, Miro Cerar in Matej Avbelj so se strinjali, da je ustavna in poslovniška določba, ki pravi, da državni zbor mora odrediti parlamentarno preiskavo, če to zahteva tretjina poslancev, jasna. Koalicija, ki noče potrditi dnevnega reda in posledično ne pride do ustanovitve preiskovalnih komisij, pa s svojim ravnanjem krši to določbo. A za spremembe določil obstaja le politična pot, opozarjajo.

Varuh človekovih pravic, Računsko sodišče, protikorupcijska komisija, Informacijski pooblaščenec in Zagovornik načela enakosti so v skupnem sporočilu za javnost opozorili na neprimernost zakonodajnega postopka v primeru predloga zakona o SKOK-u. Pristojni in zainteresirana javnost v proces sprememb niso bile vključene in niti z njim seznanjene. Prav tako ni znano, kateri strokovnjaki so pri pripravi dejansko sodelovali. "S tem so bila kršena tako pravila poslovnika vlade, ki določajo sodelovanje javnosti pri pripravi predpisov, kot tudi resolucija o normativni dejavnosti," so navedli. Hitro spreminjanje kompleksnih materij praviloma ne prinaša ustreznih in ustavnih rešitev, so poudarili.

Vlada Janeza Janše, ki svojim predhodnikom očita, da naj bi ji pustili prazno javno blagajno, je sprejela izhodišča za pripravo predloga rebalansa letošnjega proračuna. Ob višjih obrambnih izdatkih in dodatnih sredstvih za dokončanje projektov iz načrta za okrevanje so skupni odhodki z 18,4 milijarde evrov določeni nekoliko višje kot v veljavnem proračunu. Istočasno je vlada ministrstva pozvala, da ob pripravi proračunskih dokumentov pripravijo tudi predloge ukrepov za zniževanje odhodkov.

Vlada je na današnji seji prižgala zeleno luč dolgo napovedovanemu zakonu o specializiranih organih za pregon korupcije in organiziranega kriminala (SKOK). Predlog, ki so ga pripravili na ministrstvu za pravosodje pod vodstvom Mihaela Zupančiča, predvideva preoblikovanje Specializiranega državnega tožilstva (SDT) v novi tožilski organ SKOK in ustanovitev posebnega sodišča za obravnavo tovrstnih kaznivih dejanj.

Zavarovalnica Triglav je podpisala pogodbo o nakupu 49-odstotnega deleža v Arsano Medical Group, ki je zasebni ponudnik zdravstvenih storitev na Hrvaškem. Ta delež je Skupini Triglav prodala družba ASEF Holdco, ki ostaja večinska lastnica hrvaške skupine. Triglav mora za nakup pridobiti še soglasja varuhov konkurence. ASEF je sicer tudi eden večjih lastnikov zasebnih zdravstvenih ustanov v Sloveniji. Med drugim je lastnik diagnostičnega centra na Ptuju.

Po prvih ocenah tožilstva predlog zakona o SKOK-u v ničemer ne bo prispeval k bolj učinkovitemu pregonu najtežjih kaznivih dejanj, "ampak predvsem slabijo strokovno avtonomijo tožilstva s povečevanjem vpliva politike na kadrovske odločitve". Več pa bodo lahko povedali po podrobnejši preučitvi predloga. "Se bo pa s tem povečalo število zadev, ki jih obravnava SDT, in posledično nepotrebno obremenilo specializirano državno tožilstvo (SDT), Nacionalni preiskovalni urad in novoustanovljeno Specializirano sodišče. To po našem mnenju postopkov ne bo skrajšalo, temveč lahko postopke celo podaljša," so dodali na SDT.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v pogovorih z opozicijo posebno pozornost namenila nujnosti dviga politične kulture in kakovosti javnega dialoga. Glede naših najnovejših razkritij, povezanih s poslancem Resnice Borisom Mijičem, ocenjuje, da so takšna ravnanja nedopustna in da takšni ljudje ne bi smeli opravljati funkcije v hramu demokracije.

Zunanji minister Tone Kajzer je v nedeljo na srečanju z visoko zunanjepolitično predstavnico EU Kajo Kallas prosil za pojasnila o preglednosti izbirnega postopka za položaj posebnega predstavnika EU za Sahel, za katerega je Kallas predlagala nekdanjo ministrico Tanjo Fajon. Slovenija še ni sprejela odločitve o podpori Fajon, je dejal Kajzer. Kljub temu je vprašanje, ali lahko prepreči njeno imenovanje. Po novem naj bi predstavniki držav članic o imenovanju Fajon odločali v sredo, sledil pa naj bi pisni postopek, v katerem je za potrditev potrebna podpora kvalificirane večine držav članic. To pomeni najmanj 15 članic.

Poslanci se bodo 15. julija odpravili na mesec in pol dolge parlamentarne počitnice, v času katerih pa so še vedno lahko sklicane izredne seje. Še pred tem se bodo poslanci v sredo predvidoma sestali na izredni seji. O njenem sklicu bo danes odločal kolegij predsednika državnega zbora. Na njej bodo med drugim predvidoma obravnavali predlog novele zakona o gospodarskih družbah ter predloga za imenovanje Barbare Zupančič za zagovornico načela enakosti in Jožeta Ruparčiča za namestnika varuha človekovih pravic.