Upravno sodišče je ugodilo tožbi organizacije Alpe Adria Green (AAG) ter odpravilo odločbo ministrstva za okolje, podnebje in energijo, da presoja vplivov na okolje pri gradnji kanala C0 ni potrebna. "Arsov sklep iz leta 2020 je tako pravno veljaven v celoti," je pojasnil odvetnik Klemen Golob, ki zastopa AAG in ima na sodiščih zoper izgradnjo kanala C0 odprtih še več ločenih postopkov. Kot je pojasnil, je upravno sodišče sklenilo, da državna sekretarka na okoljskem ministrstvu Tina Seršen ni imela ustreznega pooblastila za podpis odločbe, s katero je ministrstvo odpravilo Arsov sklep. Napovedal je tožbo proti ljubljanski občini, s katero bodo zahtevali odstranitev kanala.

Na kolegiju predsednika državnega zbora se je med vodji poslanskih skupin vnel spor glede razdelitve mest v delovnih telesih. V Svobodi menijo, da bi morali glede na volilni rezultat in poslovnik DZ dobiti več predsedniških mest. V Levici in Vesni pa opozarjajo, da jim je onemogočeno delovanje v ključnih odborih. Sprememb bodoča koalicija ni podprla. Največ predsedniških mest torej še vedno pripada SDS, skupno osem. Svoboda bi prevzela vodenje petih delovnih teles, trojček okoli NSi štirih, SD pa dveh. Ostale poslanske skupine pa bi dobile eno predsedniško mesto v odborih in komisijah DZ.

Na Okrožnem sodišču v Novem mestu bi moral dopoldne steči predobravnavni narok za Samireja Šiljića, obtoženega povzročitve smrti 48-letnega Novomeščana Aleša Šutarja 25. oktobra lani, a ga je sodnik Peter Žnidaršič preložil. Šiljić se namreč s tožilstvom pogaja o priznanju krivde.

Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije je državnemu zboru posredovalo pripombe k predlogu zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Najbolj jih je zmotila širitev možnosti pogodbenega sodelovanja in dela zdravstvenih delavcev pri drugih izvajalcih, izdaja soglasij za delo zdravstvenih delavcev izven matičnega zavoda in odprava omejitve razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki za koncesionarje. Ocenjujejo, da vse to lahko vodi v povečano odposlovanje kadra iz javnih zavodov, ki tako kadrovsko oslabijo.

Po predlogu razreza mest v delovnih telesih državnega zbora, ki ga bo v petek obravnaval kolegij predsednika DZ, bi največ predsedniških mest pripadlo SDS, skupno osem. Svoboda bi prevzela vodenje petih delovnih teles, trojček okoli NSi štirih, SD pa dveh. Ostale poslanske skupine si lahko obetajo po eno predsedniško mesto v odborih in komisijah DZ.

Skupni parlamentarni odbor je ob obstrukciji odhajajoče koalicije prikimal predlogu zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki ga je pripravil t. i. tretji politični blok. Sprejel je vrsto dopolnil, s katerimi so predlagatelji med drugim sledili pripombam zakonodajno-pravne službe. Toda šlo je večinoma za kozmetične popravke. Več o ugotovitvah pravnikov DZ -> Pravna služba DZ raztrgala "razvojni" zakon: gre za politični program

Po zaostritvi sankcij za zlorabe bolniškega staleža z decembrskim interventnim zakonom se je v prvem četrtletju letošnjega leta število izgubljenih delovnih dni za blagajno ZZZS zmanjšalo za dobrih 230.000, za delodajalce pa okoli 420.000. V primerjavi z lanskim začetkom leta je bilo letos devet odstotkov manj izgubljenih delovnih dni za obvezno zdravstveno zavarovanje in 20 odstotkov manj izgubljenih delovnih dni za delodajalce. Na ZZZS ocenjujejo, da je javna blagajna prihranila 20 milijonov, delodajalci pa okoli 35 milijonov evrov. 

Kandidatka za novo generalno sekretarko državnega zbora je pravnica Špela Ocvirk in aktualna direktorica Skupnosti zavodov osnovne zdravstvene dejavnosti celjske regije. Pred tem je bila tam vodja pravne službe. V Stevanovićevi stranki Resnica so potrdili, da je bil članom kolegija predsednika državnega zbora v obravnavo posredovan predlog njenega imenovanja. Trenutno položaj generalne sekretarke zaseda Uršula Zore Tavčar, ki je bila na to funkcijo prvič imenovana leta 2014, zatem pa še dvakrat.

Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) je imetnike vzorcev propadle Biobanke spet pozvala k odločitvi glede usode vzorcev. Opozorili so, da "obstaja resno tveganje, da bo v kratkem prišlo do uničenja človeških tkiv in celic", saj je GaiaCell, ki še shranjuje večino vzorcev, odpovedala pogodbo z dobaviteljem tekočega dušika.

Izhodišča za koalicijsko pogodbo morebitne prihodnje vlade so uskladili, je danes dejal predsednik SDS Janez Janša, ki vodi pogajanja. Računa, da bi konkretne vsebine pogodbe lahko uskladili v tednu dni, nato sledi kadrovski razrez, je napovedal. Za izvolitev računajo tudi na glasove Resnice, ki pa se je odločila, da ostaja v opoziciji, je dejal.

Vodja največje poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic je danes izpostavil težavo, ki jo imajo v državnem zboru. "Še do danes nismo razčistili osnovnega demokratičnega načela, kdo je v poziciji, kdo v opoziciji," je dejal in dodal, da se morajo v stranki Resni.ca v tem tednu odločiti, del česa bodo. Na dveh stolih naenkrat se ne bo dalo sedeti, meni. Na ločitev med pozicijo in opozicijo so vezane tudi druge funkcije v državnem zboru. Če bi bila Resni.ca uradno v opoziciji, dejansko pa bi delovala usklajeno s koalicijo, bi lahko iz ozadja blokirala druge opozicijske stranke.

Državni zbor se je na današnji izredni seji seznanil z odločitvijo predsednice republike Nataše Pirc Musar, da v prvem krogu kandidata za mandatarja ne bo predlagala. V sredo bo stekel drugi krog iskanja mandatarja, v katerem lahko v 14 dneh svojega kandidata poleg predsednika republike predlagajo tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. Pričakovati je kandidaturo predsednika SDS Janeza Janše, ki si po spremembi zakona o vladi prizadeva za oblikovanje nove koalicije. Poleg poslancev SDS so za spremembe glasovali poslanci NSi, SLS in Fokus, Demokratov in Resnice.

Število kandidatov, ki se bodo na prihajajočih lokalnih volitvah potegovali za županski stolček v Ljubljani, se povečuje. Ljubljanskemu mestnemu svetniku Alešu Primcu se je danes pridružil njegov kolega v mestnem svetu Jasmin Feratović. Aktualni župan Zoran Janković pa bo odločitev o morebitni ponovni kandidaturi sporočil v petek.

Kolegij predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića se bo v petek dogovoril o sklicu izredne seje, ki bi bila v ponedeljek in na kateri bi obravnavali predlog zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Zakon prinaša več ukrepov za grozečo energetsko krizo, med njimi nižji DDV za osnovna živila in del energentov ter ugodnejšo obravnavo predvsem malega gospodarstva. Toda obenem prinaša ogromne davčne razbremenitve za najbogatejše in najbolje plačane, zaradi česar se ga je v javnosti prijelo ime Brodnjakov zakon. Predsedniku uprave NLB Blažu Brodnjaku, ki je imel lani 1,8 milijona evrov bruto prejemkov, kar je največ med vsemi v državi, bi po teh izračunih ostalo dodatnih 200 tisoč evrov oziroma slabih 17 tisoč evrov na mesec. Več o tem -> Zakon, ki je združil "sredinski trojček", bi koristil najbolje plačanim

Okrožno sodišče v Novem mestu je za v petek razpisalo predobravnavni narok za Samireja Šiljića, obtoženega povzročitve posebno hude telesne poškodbe, ki je imela za posledico smrt Aleša Šutarja. Zadevo bo vodil okrožni sodnik Peter Žnidaršič, je razvidno iz objavljenega razporeda obravnav omenjenega sodišča. Policija je v zvezi s smrtjo 48-letnega Šutarja sprva prijela Šiljićevega bratranca, a ga je sodišče po zaslišanju več prič, ki so izpovedale, da naj bi Šutarja v resnici napadel Šiljić, decembra lani izpustilo iz pripora. Kmalu zatem je sodišče na predlog tožilstva odredilo pripor za Šiljića.

Poslanci so na današnji izredni seji državnega zbora z 49 glasovi za in štirimi proti potrdili spremembo zakona o vladi, ki jo je predlagala SDS in s katero se bo število ministrov s sedanjih 20 zmanjšalo na 15. Zakon so podprli poslanci SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokratov, Resnice ter poslanca narodnih skupnosti.

Državni zbor bo danes opravil prvo obravnavo predloga interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki so ga pripravili v t. i. tretjem političnem bloku. Predlagatelji ob podpori gospodarstva poudarjajo, da gre za nujne ukrepe za razbremenitev gospodarstva in prebivalstva, na levem političnem polu in v sindikatih pa v njem vidijo lobističen zakon za bogate. Predlog zakona smo analizirali tudi v našem uredništvu in ugotovili, da največ koristi prinaša najbolje plačanim in premožnim. Več o tem -> Zakon, ki je združil "sredinski trojček", bi koristil najbolje plačanim

Državni zbor bo na današnji izredni seji odločal o predlogu spremembe zakona o vladi, s katerim SDS predlaga nižanje števila ministrstev. Glede na napovedi se predlogu obeta podpora. V tem primeru v SDS napovedujejo, da bodo strankam, ki ga bodo podprle, poslali izhodišča za koalicijska pogajanja. Glede na napovedi bodo predlog poleg poslancev SDS podprli še v NSi, SLS, Fokus, Demokratih in Resnici, kar se je zgodilo že na torkovi seji skupnega odbora DZ.

Predsednik Resni.ce Zoran Stevanović je glede oblikovanja nove desne koalicije dejal, da v njihovi stranki še najmanj vedo o tem, ker "res niso del te koalicije". Napoveduje, da bodo izhodišča za koalicijsko pogodbo "z veseljem prebrali", koalicijskih pogajanj pa se ne bodo udeleževali. Tudi ločenega sporazuma s koalicijskimi partnericami ne pričakujejo, saj to štejejo kot obliko koalicijskega sodelovanja. Potrjujejo se torej informacije, da bo Resni.ca formalno opozicijska stranka, ki bo po potrebi zagotavljala glasove Janševi vladi, obenem pa bo vodila nekatere pomembne odbore v državnem zboru in pomagala blokirati delovanje opozicije.

Podjetje Izvorna celica in poljska ustanova za tkiva in celice PBKM sta s podjetja GaiaCell, ki shranjuje vzorce propadle Biobanke, v petek prenesli vzorce, za katere so imetniki sklenili pogodbe o nadaljnji hrambi z Izvorno celico. Medtem je Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) zoper direktorico GaiaCella Gordano Kalan Živčec vložila kazensko ovadbo zaradi kaznivega dejanja poskusa preprečitve uradnega dejanja uradni osebi. Kljub temu da je GaiaCell omogočila dostop do krioposod in dokumentacije, je po navedbah agencije ovirala izvršitev odločbe, s katero je JAZMP podjetju GaiaCell naložila, naj preda zadevnim ustanovam za tkiva in celice vse shranjene vzorce človeških tkiv in celic ter pripadajočo dokumentacijo Biobanke.

Predsednik državnega zbora in stranke Resnica Zoran Stevanović je po mnenju slabe tretjine vprašanih v anketi Mediane za Pop TV med predsedniki parlamentarnih strank v času oblikovanja nove vlade prelomil največ predvolilnih obljub. Več kot polovica anketiranih tudi meni, da je Stevanović neprimerna izbira za funkcijo predsednika DZ.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je predsednika državnega zbora obvestila, da v prvem krogu ne bo predlagala mandatarja. Kot je dejala v današnji izjavi, se večinska podpora v državnem zboru ne izkazuje nikomur, kandidata za vodenje manjšinske vlade pa ne želi predlagati. V drugem krogu lahko mandatarja predlagajo poslanske skupine ali deset poslancev, kjer potrebujejo 46 glasov. Če predsednik vlade tudi v drugem krogu ni izvoljen, se državni zbor lahko odloči še za tretji krog, kjer so predlagatelji isti, nižji pa je kvorum za izvolitev - namesto absolutne je dovolj navadna večina. Po tem ko Gibanju Svoboda ni uspelo sestaviti koalicije, zdaj bolje kaže drugouvrščeni SDS. Njen predsednik Janez Janša je v petek napovedal, da bodo prve korake za oblikovanje nove koalicije naredili po obravnavi njihovega predloga spremembe zakona o vladi v državnem zboru, kar bo predvidoma prihodnji teden.

Na Ajpesu objavljena letna poročila o lanskem poslovanju političnih strank kažejo, da je v letu 2025 najvišje prihodke zabeležilo Gibanje Svoboda, in sicer 3,3 milijona evrov. Veliko večino prihodkov je prejela iz državnega proračuna, imela je tudi najvišje odhodke, kar tri milijone evrov. Sledi ji SDS z 2,6 milijona evrov prihodkov, ki je imela konec leta tudi največ sredstev, več kot dva milijona evrov. SD je medtem s prodajo vile na Levstikovi zmanjšala dolg.

Predsednica Nataša Pirc Musar je ob robu obiska v občini Gornja Radgona komentirala politično dogajanje, povezano z iskanjem mandatarja. Povedala je, da še ni prejela signala o morebitnem dogovoru med poslanskimi skupinami, glede morebitne podelitve mandata Janezu Janši pa dodala, da poskuša razbrati, kdo v političnem prostoru ne govori resnice. Ob tem je ocenila, da "nekdo zagotovo zavaja". S tem je očitno mislila na prvaka SDS in njegove bodoče koalicijske partnerje, ki so po neuradnih informacijah že dogovorjeni o vladi, javno pa zagotavljajo, da ne potekajo nobeni uradni pogovori.