Skupina poslancev s prvopodpisano Jelko Godec je v državni zbor vložila kandidaturo prvaka SDS Janeza Janše za predsednika vlade. Podpise so prispevali vsi poslanciSDS, trojčka NSi, SLS in Fokus, Demokratov, s katerimi bo predvidoma oblikoval vlado, in stranke Resnica, ki bo sicer formalno ostala v opoziciji.

Svet stranke SDS je potrdil vsebinski del koalicijske pogodbe, je sporočil predsednik SDS Janez Janša. Kot je napovedal, bo koalicijska pogodba podpisana verjetno do konca tedna. Njegovo mandatarsko kandidaturo bodo vložili v torek, je napovedal. Svet stranke SDS se je sicer danes sestal v prostorih Zdravniške zbornice Slovenije, pri čemer je Janša zavrnil, da bi šlo za kakršnokoli simboliko ali povezavo.

Državni svet, ki ga vodi Marko Lotrič, je s 14 glasovi za in 21 proti zavrnil predlog interesne skupine delojemalcev za odložilni veto na interventni zakon za razvoj Slovenije. Predstavniki skupine delojemalcev so bili danes predvsem kritični do tega, da sta bila zainteresirana javnost in tudi državni svet izključena iz postopka sprejemanja zakona.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v četrtek na pogovoru z Robertom Golobom in Janezom Janšo iskala možne rešitve za nastalo politično situacijo, ki bi temeljile na dogovoru, odgovornosti in zavedanju zahtevnih mednarodnih razmer. "Slovenija potrebuje stabilnost, predvidljivost in osredotočenost na nujne reforme," meni. Govorili so tudi o možnosti tehničnega mandatarja. V Svobodi to možnost podpirajo, pri čemer bi ga predlagala predsednica republike. Iz SDS odziva še nimajo.

Slovenska industrija jekla (SIJ) je lani na ravni skupine ustvarila slabih 12 odstotkov manj prihodkov od prodaje. Ti s padli na930 milijonov evrov, denarni tok iz poslovanja (EBITDA) je bil z 10,4 milijona evrov pri petini predlanskega, izguba pa se je s predlanskih 46,4 milijona evrov poglobila na kar 117,7 milijona evrov. V prvem četrtletju letos je skupina ustvarila 237,7 milijona evrov prihodkov od prodaje in proizvedla 87.000 ton jekla. EBITDA je dosegel sedem milijonov evrov, kar je pol manj kot v enakem obdobju lani. Konec maja skupino zapušča član uprave in glavni izvršni direktor Vjačeslav Korčagin, ki je na različnih funkcijah deloval od leta 2007.

V SDS in NSi so v parlamentarni postopek vložili predlog novele zakona o delovnih razmerjih, s katero bi delodajalcem ukinili obveznost tehničnega obračunavanja in odtegovanja sindikalnih članarin neposredno od plač zaposlenih. Predlagajo obravnavo po skrajšanem postopku. Za predlog so se sicer odločili ravno na dan, ko so predstavniki sindikatov vložili podpise v podporo razpisu naknadnega zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu.

Predstavniki sindikatov in civilne družbe so danes v državni zbor vložili pobudo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije, pod katero se je podpisalo več kot 47.000 volivcev, medtem ko je za vložitev pobude potrebnih 2500 podpisov. Državni zbor bo moral po vložitvi odločiti o začetku roka za zbiranje 40.000 podpisov podpore za razpis referenduma. Štrukelj je potrdil, da se bodo sindikati, če bodo poslanci sprejeli sklep o nedopustnosti referenduma, zagotovo obrnili na ustavno sodišče.

V torek se bo iztekel rok, v katerem je v drugem krogu iskanja mandatarja mogoče predlagati kandidate. Pričakovati je kandidaturo predsednika SDS Janeza Janše, ki je z najverjetnejšimi partnerji v nastajajoči vladi - Demokrati ter NSi, SLS in Fokus - v sklepni fazi dogovora, saj na organih strank že odločajo o koalicijski pogodbi. Podpise bodo prispevali tudi poslanci Resni.ce, čeprav je njen predsednik Zoran Stevanović pred volitvami ves čas vztrajal, da ne bodo sodelovali z Janšo.

Prvak stranke Resnica Zoran Stevanović je po svetu stranke potrdil, da bodo predsednika SDS Janeza Janšo podprli za mandatarja. Prav tako bodo v ponedeljek prispevali podpise za kandidaturo Janše, ne bodo pa del koalicije. Kot je še dejal Stevanović v izjavi za medije, si želijo čimprejšnje operativne vlade in ne želijo ustvarjati politične krize. Stevanović je sicer v času vlade Janeza Janše leta 2021 na upravni enoti podpisal listino, s katero se je zavezal, da stranka nikoli ne bo politično sodelovala s stranko SDS in njenim predsednikom Janšo.

Skupina Petrol je v prvem četrtletju ustvarila 1,5 milijarde evrov prihodkov, kar je približno toliko kot v enakem obdobju lani. Čisti dobiček se je znižal za 73 odstotkov na 8,3 milijona evrov. V omenjenem obdobju je skupina prodala za milijon ton goriv in derivatov, kar je 10 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Vrednost prodaje trgovskega blaga in storitev se je zvišala za osem odstotkov na 152,9 milijona evrov.

Skupščina Kluba slovenskih podjetnikov (SBC) je za novega predsednika tega gospodarskega združenja imenovala Marka Bitenca. Dosedanji podpredsednik SBC, sicer med drugim vodja in solastnik zasebne Kirurgije Bitenc, bo na mestu predsednika nasledil Joca Pečečnika.

Svet stranke Demokrati je brez glasu proti potrdil odločitev izvršilnega odbora stranke, da gredo v koalicijo s SDS ter NSi, SLS in Fokusom, je po sejah organov stranke v izjavi za medije dejal predsednik strankinega sveta in vodja poslancev Tadej Ostrc. Brez glasu proti je svet stranke podprl tudi besedilo koalicijske pogodbe. Ob tem po besedah Ostrca pričakujejo, da bo prišlo do ustanovitve posebne tožilske enote oziroma t. i. SKOK.

Lani je bilo več kot 1,7 milijona primerov bolniške odsotnosti, posamezna bolniška odsotnost je v povprečju trajala 11,55 dneva, kažejo podatki NIJZ. Izgubljenih pa je bilo več kot 19,7 milijona koledarski dni, kar predstavlja 5,7 odstotka izgubljenih koledarskih dni oziroma skoraj 21 koledarskih dni nezmožnosti za delo na vsakega zaposlenega. V primerjavi z letom prej se je večina kazalnikov bolniške odsotnosti povišala. Več je bilo primerov bolniške odsotnosti in izgubljenih koledarskih dni, zaposleni pa so bili bolniško odsotni večkrat v letu. Vendar je posamezna odsotnost trajala krajši čas. 

V Levici so zaradi konflikta interesov k odstopu z mesta predsednika državnega sveta pozvali Marka Lotriča. Prepričani so, da se njegova funkcija prepleta s funkcijo predsednika parlamentarne stranke Fokus, je pojasnila sokordinatorica Levice Asta Vrečko. Napovedala je, da bodo v stranki prijavo podali tudi na Komisijo za preprečevanje korupcije. Lotrič se je že odzval na to. Meni, da razlogov za njegov odstop ni. Funkciji sta po njegovem združljivi, sam pa na volitvah v DZ ni kandidiral.

V SDS, Demokratih ter NSi, SLS in Fokusu predlagajo zakon o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč, s katerim bi znova razglasili nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, posmrtne ostanke žrtev povojnih pobojev pa prenesli na ljubljanske Žale. Na to se je že odzval ljubljanski župan Zoran Janković. Izpostavlja, da so Žale namenjene prebivalcem mesta.

Izvorna celica med prevzemom dela vzorcev propadle Biobanke ni našla 21 vzorcev. Še vedno ne vedo, kje so. Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) je zato uvedla izredni inšpekcijski nadzor. Nekateri imetniki vzorcev agencijo medtem pozivajo, naj zagotovi varno shranjevanje večine vzorcev, ki jih še hrani podjetje GaiaCell.

Državni zbor je danes s 47 glasovi za in 35 proti potrdil interventni zakon za razvoj Slovenije, ki so ga pripravili v t. i. tretjem političnem bloku. Predlagana dopolnila odhajajoče koalicije so poslanci na glasovanju zavrnili, predlagatelji zakona pa so svoja dopolnila umaknili. Za so glasovali poslanci SDS, NSi-SLS-Fokus, Demokratov in Resni.ce. Proti so bili v Svobodi, SD in Levici-Vesni, kjer so že napovedali zakonodajni referendum. Več o zakonu -> Pravna služba DZ raztrgala "razvojni" zakon: gre za politični program

Predsednik SDS Janez Janša je ob robu današnje izredne seje DZ dejal, da je koalicijska pogodba usklajena 95-odstotno, računajo pa, da bodo usklajevanja - ta potekajo z Demokrati ter NSi, SLS in Fokus - končali ta teden. Pod kandidaturo za mandatarja pa pričakuje podpise "od strank, ki bodo tako ali drugače podprle koalicijsko pogodbo", je dejal. Iz tega izhaja, da pričakuje tudi podpise poslancev Resni.ce. Toda Zoran Stevanović je že večkrat povedal, da Resni.ca ne bo del koalicije.

Upravno sodišče je ugodilo tožbi organizacije Alpe Adria Green (AAG) ter odpravilo odločbo ministrstva za okolje, podnebje in energijo, da presoja vplivov na okolje pri gradnji kanala C0 ni potrebna. "Arsov sklep iz leta 2020 je tako pravno veljaven v celoti," je pojasnil odvetnik Klemen Golob, ki zastopa AAG in ima na sodiščih zoper izgradnjo kanala C0 odprtih še več ločenih postopkov. Kot je pojasnil, je upravno sodišče sklenilo, da državna sekretarka na okoljskem ministrstvu Tina Seršen ni imela ustreznega pooblastila za podpis odločbe, s katero je ministrstvo odpravilo Arsov sklep. Napovedal je tožbo proti ljubljanski občini, s katero bodo zahtevali odstranitev kanala.

Na kolegiju predsednika državnega zbora se je med vodji poslanskih skupin vnel spor glede razdelitve mest v delovnih telesih. V Svobodi menijo, da bi morali glede na volilni rezultat in poslovnik DZ dobiti več predsedniških mest. V Levici in Vesni pa opozarjajo, da jim je onemogočeno delovanje v ključnih odborih. Sprememb bodoča koalicija ni podprla. Največ predsedniških mest torej še vedno pripada SDS, skupno osem. Svoboda bi prevzela vodenje petih delovnih teles, trojček okoli NSi štirih, SD pa dveh. Ostale poslanske skupine pa bi dobile eno predsedniško mesto v odborih in komisijah DZ.

Na Okrožnem sodišču v Novem mestu bi moral dopoldne steči predobravnavni narok za Samireja Šiljića, obtoženega povzročitve smrti 48-letnega Novomeščana Aleša Šutarja 25. oktobra lani, a ga je sodnik Peter Žnidaršič preložil. Šiljić se namreč s tožilstvom pogaja o priznanju krivde.

Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije je državnemu zboru posredovalo pripombe k predlogu zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Najbolj jih je zmotila širitev možnosti pogodbenega sodelovanja in dela zdravstvenih delavcev pri drugih izvajalcih, izdaja soglasij za delo zdravstvenih delavcev izven matičnega zavoda in odprava omejitve razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki za koncesionarje. Ocenjujejo, da vse to lahko vodi v povečano odposlovanje kadra iz javnih zavodov, ki tako kadrovsko oslabijo.

Po predlogu razreza mest v delovnih telesih državnega zbora, ki ga bo v petek obravnaval kolegij predsednika DZ, bi največ predsedniških mest pripadlo SDS, skupno osem. Svoboda bi prevzela vodenje petih delovnih teles, trojček okoli NSi štirih, SD pa dveh. Ostale poslanske skupine si lahko obetajo po eno predsedniško mesto v odborih in komisijah DZ.

Skupni parlamentarni odbor je ob obstrukciji odhajajoče koalicije prikimal predlogu zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki ga je pripravil t. i. tretji politični blok. Sprejel je vrsto dopolnil, s katerimi so predlagatelji med drugim sledili pripombam zakonodajno-pravne službe. Toda šlo je večinoma za kozmetične popravke. Več o ugotovitvah pravnikov DZ -> Pravna služba DZ raztrgala "razvojni" zakon: gre za politični program