Zoran Stevanović je kot prvi predsednik državnega zbora po štirih letih stopil v stik s predsednikom ruskega parlamenta, so danes sporočili iz stranke Resnica ter napovedali, da bo Stevanović takoj po prejemu vabila opravil obisk v Moskvi. Da želi obiskati Rusijo, je sicer predsednik DZ dejal že večkrat. V SD pričakujejo pojasnila premierja Janeza Janše in ministrstva za zunanje in evropske zadeve, saj Stevanović v tujini predstavlja eno najvišjih institucij Republike Slovenije. Zlasti molk Janše jih preseneča. "V njegovi politični stranki te dni zaradi prijateljstva predsednice republike z osebo, ki ima rusko državljanstvo, govorijo o ruskih povezavah, varnostnih tveganjih in celo napovedujejo ustavno obtožbo. Hkrati predsednik DZ javno napoveduje pot v Moskvo na pobudo predstavnikov ruske države," so zapisali.

Družba Gen energija bo s torkom dobila nove nadzornike. Za dobo štirih let bodo to postali Martin Bratanič, Goran Brankovič, Gordana Radanovič, Nina Marin, Goran Udovč in Štefan Belingar. Danes se je sicer mandat iztekel petim članom nadzornega sveta, predstavnikom kapitala, in sicer Žigi Debeljaku, Mateji Čuk Orel, Ivani Nedižavec Koradi, Marjanu Penšku in Milošu Pantošu. Družbo trenutno kot generalna direktorica vodi Nada Drobne Popović, ki je v Gen energijo prišla julija 2024.

Regulirane cene naftnih derivatov se bodo opolnoči občutno znižale. Liter 95-oktanskega bencina se bo pocenil za 6,4 centa na 1,519 evra, liter dizla za 12,9 centa na 1,753 evra in liter kurilnega olja za 13,8 centa na 1,356 evra. Cene bodo veljale do vključno 17. avgusta.

Ministrstvo za notranje zadeve je pripravilo osnutek novele zakona o tujcih, ki ukinja brezplačno udeležbo tujcev na tečajih slovenščine in uvaja 40-odstotno lastno sofinanciranje. Ob tem podaljšuje obdobje, po katerem lahko tujec uveljavlja pravico do združitve z družino, z enega na tri leta. Osnutek bo v javni obravnavi do 19. avgusta.

Vlada je na današnji dopisni seji v vlogi ustanoviteljice in edine družbenice družbe 2TDK odpoklicala dosedanje člane nadzornega sveta in za petletni mandat imenovala nove. Za predsednika nadzornega sveta je imenovala Tineta Svoljšaka, za namestnika predsednika Saša Sušnika, za člane pa Iris Dejak, Nejca Vesela in Božidarja Godnjavca.

Skupina NLB je v letošnjem prvem polletju ustvarila 252,4 milijona evrov čistega dobička, kar je osem odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. V drugem četrtletju je dobiček po davkih dosegel 133,1 milijona evrov, kar predstavlja 12-odstotno rast na četrtletni ravni ob 33-odstotnem povečanju čistih neobrestnih prihodkov.

Končani so še zadnji prekrškovni postopki, ki jih je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) vodila zoper ministre zadnje Janševe vlade zaradi odločanja o izplačilu nadomestila za neizkoriščen dopust ob izteku mandata. Aleš Hojs in Zdravko Počivalšek se kot ministra nista izločila iz odločanja o lastni vlogi, zato je sodišče na obeh stopnjah potrdilo odločitev KPK o kršitvi zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ter globo v višini 400 evrov. Postopka zoper Marjana Dikaučiča in Andreja Vizjaka pa sta zaradi drugačnih odločitev prvostopenjskih sodišč in poteka štiriletnega zastaralnega roka zastarala.

Družba Perspektiva FT v lasti zakoncev Darija in Vesne Južna je konec prejšnjega meseca izstopila iz lastništva Telekoma Slovenije. Perspektiva FT je imela v lasti skoraj dvoodstotni delež Telekoma, vreden nekaj manj kot 20 milijonov evrov. Kot je razvidno iz podatkov EBONITETE.SI, so večino njenih delnic kupili vlagatelji, skriti za fiduciarnimi računi. Zakonca Južna sta bila lani po oceni revije Finance Manager najbogatejša Slovenca, imata več kot pol milijarde evrov premoženja.

Državni proračun je imel v prvih sedmih mesecih 8,9 milijarde evrov prihodkov in 10,2 milijarde evrov odhodkov. Akumuliran primanjkljaj znaša nekaj več kot 1,3 milijarde evrov oz. 355,5 milijona evrov več kot v enakem obdobju lani, je danes objavilo ministrstvo za finance. Proračunski odhodki so bili v obdobju januar-julij 12,3 odstotka višji kot v enakem obdobju lani, dosegli pa so 58 odstotkov načrtovanih odhodkov v vsem letu. Prihodki so bili medletno višji za 9,4 odstotka, dosegli pa so 57,3 odstotka načrtovanih za vse leto.

Ustavno sodišče je razveljavilo sklep DZ o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Sindikati bodo tako lahko začeli zbirati najmanj 40.000 podpisov za razpis referenduma o zakonu.

NLB ni uspela s prevzemno ponudbo za Addiko Bank. Njeno ponudbo so prevzeli delničarji, ki imajo v lasti skupno 31,22 odstotka vseh izdanih delnic družbe Addiko, v največji slovenski banki pa so si za prag uspešnosti ponudbe določili 50 odstotkov in eno delnico. V RBI so medtem potrdili, da so presegli prevzemni prag 55 odstotkov.

Skupina Sij je v prvem letošnjem polletju ustvarila pet odstotkov manj prihodkov od prodaje kot v enakem obdobju lani, čista izguba pa se je povečala za skoraj 60 odstotkov. A so se rezultati v primerjavi z drugo polovico lanskega leta izboljšali. Prihodki od prodaje so v prvem letošnjem polletju dosegli 492 milijonov evrov, kar je 5,3 odstotka manj kot v enakem obdobju lani, a 19,4 odstotka več kot v drugem lanskem polletju. Čista izguba je v prvem letošnjem polletju znašala 37,9 milijona evrov. Bila je nižja kot v drugem polletju lani, ko je dosegla 93,9 milijona evrov, a višja kot v prvem lanskem polletju, ko je znašala 23,8 milijona evrov.

Delavci zdaj že nekdanjega podjetja Progros v boju za svoje terjatve ne bodo odnehali, je v pogovoru za STA dejal vodja Delavske svetovalnice Goran Lukić. Donedavnemu lastniku podjetja, poslancu Resnice Borisu Mijiču, bi bilo treba odvzeti opravilno sposobnost, je bil oster. Zgodba je sicer klasičen primer izigravanja delavcev, je opozoril. Kot smo razkrili, Delavska svetovalnica v zadevi Mijič zastopa 13 tujih delavcev, ki jim Progros dolguje nekaj več kot 41.000 evrov neizplačanih plač, regresov in drugih prejemkov.

Svoboda, SD in Levica predlagajo razrešitev predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića. Manever sledi zavrnitvi dnevnega reda izrednih sej, s čimer državni zbor ni odredil opozicijskih parlamentarnih preiskav. Med očitki Stevanoviću nizajo kršenje ustavnega reda, sodelovanje pri zlorabi parlamentarnih procesov in opustitev varovanja ustavnih pravic opozicije.

Regulirane cene naftnih derivatov se bodo opolnoči znižale. Liter 95-oktanskega bencina se bo pocenil za 4,6 centa na 1,603 evra, liter dizla za 2,7 centa na 1,828 evra in liter kurilnega olja za 2,8 centa na 1,436 evra. Cene bodo veljale do vključno 3. avgusta, so sporočili z ministrstva za infrastrukturo in energetiko. Pocenitev naftnih derivatov sledi petkovi odločitvi vlade, ki je za dva meseca zamrznila plačevanje prispevka za energetsko učinkovitost in okoljske dajatve za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida za motorni bencin, dizelsko gorivo in ekstra lahko kurilno olje.

Če bi bile volitve minulo nedeljo, bi največ volivcev (22,9 odstotka) prepričala SDS, sledi Gibanje Svoboda z 20,5 odstotka, je pokazala anketa Mediane za Pop TV. Na tretje mesto se je uvrstila skupna lista NSi, SLS in Fokusa Marka Lotriča, ki bi jo izbralo 8,7 odstotka volivcev (junija 8,2 odstotka). Sledijo Levica s sedmimi odstotki podpore (junija 6,6 odstotka), SD s 6,9 odstotka podpora (junija 6,5 odstotka). Sledijo Demokrati Anžeta Logarja s 4,8 odstotka (junija 2,8 odstotka) in stranka Resnica s 3,5 odstotka (junija 3,1 odstotka). V tokratnem merjenju je vlada Janeza Janše izgubila nekaj podpore, saj jo podpira nekaj več kot tretjina vprašanih (36,8 odstotka). Aktualni oblasti sicer nasprotuje več kot 46 odstotkov vprašanih.

Minister za gospodarstvo in prvak Demokratov Anže Logar je kritičen do prenosa podjetja Progros na Roka Snežiča. »V samem bistvu gre namreč za norčevanje iz neplačanih delavcev. Pa tudi norčevanje iz institucij države, kar kaže na nedelovanje pravne države,« je zapisal Logar, ki pravi, da »gre res za izjemno slab smisel za humor«. Logar se sicer do sedaj ni odzival na Mijičeve posle. Omenjeni zapis na omrežju X je objavil po tem, ko smo se nanj s prošnjo za komentar obrnili na necenzurirano.si.

Ustavno sodišče je presodilo o noveli, ki jo je vlada Roberta Goloba konec leta 2022 sprejela, kot so dejali, z namenom depolitizacije javne RTV Slovenija. Po skoraj štirih letih je odločilo, da je novela zakona o tem mediju, skladna z ustavo. Način prenehanja mandatov v skladu z novelo lahko zagotovi depolitizacijo oz. neodvisnost RTVS od vplivov politike, zato pomeni primeren ukrep za uresničevanje pravice do svobode izražanja posameznikov, je ugotovilo. Ustavna pobuda je bila vložena 28. decembra 2022, ko je začela veljati novela zakona o RTVS, potrjena na referendumu novembra 2022.

V opozicijskih Svobodi in SD so kritični do manevra s podjetjem Progros, ki ga je poslanec Resnice Boris Mijič brezplačno prenesel na Roka Snežiča in naj bi zaradi izvršbe pristal v rokah poslanca in sokoordinatorja Levice Luke Mesca. V Svobodi pravijo, da gre za norčevanje iz ljudi, v SD pa bi stranko Resni.ca preimenovali v Greznico.

Poslanske skupine SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokrati ter Resni.ca so danes vložile tri predloge za razpis posvetovalnih referendumov, med njimi tudi referendum o ukinitvi obveznega plačevanja rtv-prispevka, so sporočili iz SDS. Menijo, da morajo imeti državljani možnost neposredno izraziti svoje stališče o pomembnih vprašanjih. Koalicija naj bi razmišljala o možnosti, da bi jih izvedli sočasno z danes razpisanim referendumom o noveli zakona o parlamentarni preiskavi oziroma "proti politični policiji", ki bo 11. oktobra. To pomeni, da gre za poskus mobilizacije podpornikov desnice, s čimer bi koalicija povečala možnosti za neuspeh omenjenega referenduma.

Potem ko je poslanec Resni.ce Boris Mijič svoje podjetje podaril Roku Snežiču in napovedal, da ga bo sedaj dobil poslanec Levice Luka Mesec, ki ima proti Snežiču odprto izvršbo, je Mesec ocenil, da gre za izjemno slab smisel za humor Snežiča in Mijiča. "Predlagam, da se vprašamo, kako se delavci in upniki počutijo, ko se na ta način iz njih delajo norca," je dejal Mesec.

Odbor državnega zbora za pravosodje je na današnji nujni seji soglasno sprejel predlog odloka o razpisu zakonodajnega referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, ki med drugim določa, da bo referendum 11. oktobra. O predlogu odloka bodo poslanci odločali na izredni seji v četrtek. Pobudo za referendum so sprožili in prvopodpisali nekdanji člani odbora za varstvo človekovih pravic Franco Juri, Pavel Gantar, Spomenka Hribar, Gregor Tomc, Rastko Močnik, Igor Vidmar in Vlado Miheljak. S pomočjo dela civilne družbe, predstavnikov nekaterih nevladnih organizacij in opozicijskih strank so uspeli zbrati 44.619 podpisov volivk in volivcev.

Stranka Vesna zahteva umik svojega imena iz imena poslanske skupine v DZ, kjer "v resnici niso vključeni v delovanje in odločanje". Stranki Levica očitajo, da v praksi nadaljuje samostojno, z njimi neusklajeno delovanje. Kot primer so navedli napoved kandidature sokoordinatorja Levice Luke Mesca za župana Ljubljane.

Predstavniki opozicijskih strank niso presenečeni nad lobističnimi stiki med predsednikom vlade Janezom Janšo in nekdanjim avstrijskim kanclerjem Sebastianom Kurzem, ki naj bi prejšnji teden pri Janši lobiral za izraelska kibernetska orodja. Najbolj kritični so bili v Levici. Po oceni poslanke Tine Brecelj se politično zbliževanje z Izraelom pod novo vlado stopnjuje, sedaj pa "očitno dobivamo tudi kibernetsko opremo, ki bo aktualni vladi omogočala prisluškovanje in nadzor nad političnimi nasprotniki". Dodala je, da se je "vse to nakazalo že v predvolilni kampanji z afero Black Cube".

Računsko sodišče je uradu predsednice republike Nataše Pirc Musar po reviziji pravilnosti poslovanja v letu 2024 izreklo mnenje s pridržkom. Ugotovilo je, da je v nekaj primerih posloval v neskladju s predpisi, notranjimi akti in pogodbenimi določili. Urad je že med revizijskim postopkom sprejel ustrezne popravljalne ukrepe, so sporočili z računskega sodišča.