Predsednik državnega zbora Zoran Stevanović po prekinitvi doktorskega študija na ljubljanski filozofski fakulteti kljub opominjanju in postopku izvršbe ni poravnal skoraj 7000 evrov stroškov. Dolg, o katerem je danes prvi poročal časnik Delo, znaša 6883 evrov brez obresti, so navedli na fakulteti. Pojasnili so, da so Stevanoviću trikrat poslali opomin za plačilo, nato pa sprožili postopek za izvršbo, ki pa je bil zaradi zastaranja ustavljen. Stevanović se je na doktorski študij vpisal v študijskem letu 2014/2015, študijem pa je dokončno prenehal 1. julija 2021.

Državni zbor je s 47 glasovi za in 35 proti po nujnem postopku sprejel zakon o Skoku, katerega cilj je pregon korupcije. Zakon, ki je naletel na resne pomisleke tožilstva in sodstva, med drugim določa preoblikovanje Specializiranega državnega tožilstva (SDT) v tožilski organ Skok in ustanovitev novega sodišča za zadeve s tega področja.V Svobodi, SD in Levici so izpostavljali, da gre za podreditev organov pregona politiki, ter neprimeren katalog kaznivih dejanj in podaljšanje postopkov.

Država je na današnji skupščini Darsa imenovala štiri nove nadzornike upravljavca avtocest in hitrih cest. To so postali Melita Rozman Dacar, Aleš Buležan, Dušan Hočevar in Nina Marin.

Nadzorni svet Telekoma Slovenije, ki ga vodi Marko Pogačnik (SDS) je imenoval novo vodstvo družbe. Predsednik uprave je postal Cvetko Sršen, ki je družbo vodil že v letih 2021 in 2022. Za člane uprave pa so imenovali Barbaro Galičič Drakslar, ki je bila že del prejšnje Sršenove uprave, Janeza Zidarja in Vesno Prodnik. Sršen je vidni član SDS. Njegova prva poteza po prihodu na položaj leta 2021 je bil premik obeh programov Nova24TV v shemi kanalov na visoko 7. in 8. mesto. Nadaljeval je tudi s financiranjem strankarske televizije, kar so na NPU ocenili kot oškodovanje družbe. Več o tem -> NPU kazensko ovadil bivše šefe Telekoma zaradi financiranja Nova24TV

Društvo Inštitut 1. oktober je danes pripravilo shod, na katerem so pred prihajajočimi posvetovalnimi referendumi pozvali volivce, naj obkrožijo za. Prvi obraz shoda, ki se ga je udeležilo nekaj deset ljudi, večinoma starejših, je bil Pavel Rupar, ki se že dalj časa zavzema proti plačevanju prispevka za Radiotelevizijo Slovenija (RTVS). Kot smo poročali, je Ruparjevo delovanje pred parlamentarnimi financiralo omrežje, povezano s stranko SDS. Več o tem -> Rupar priznal: kdo mu je podaril 40 tisoč evrov za prostore stranke?

Poslanska skupina Svobode zahteva sklic izredne seje DZ, na kateri bi obravnavali njihov predlog zakona za začasno znižanje marž naftnim trgovcem in s tem cen goriv za končne uporabnike. "V Svobodi smo se odločili pomagati vladi, ki ne zna znižati cen goriv in se zato počuti nemočno," so navedli in se s tem dotaknili nedavne izjave ministra za infrastrukturo in energetiko Jerneja Vrtovca, da se ob rasti cen naftnih derivatov počuti nemočnega. Želijo vrniti marže na raven iz junija 2022. Spomnimo, da je bil eden prvih ukrepov aktualne Janševe vlade dvig marž trgovcem na 11,5 centa za liter.

Zoran Stevanović ostaja na čelu državnega zbora. Predlog za razrešitev predsednika DZ, ki so ga vložili v Svobodi, SD in Levici, je namreč na tajnem glasovanju na današnji seji DZ podprlo 37 poslancev, 49 pa jih je glasovalo proti. Da bi predlog za razrešitev uspel, bi moralo zanj glasovati najmanj 46 poslancev.

Regulirane cene naftnih derivatov se bodo opolnoči zvišale. Liter 95-oktanskega bencina se bo podražil za dva centa na 1,748 evra na liter. Dizel se bo povzpel čez dva evra, podražil se bo za 2,1 centa na rekordnih 2,012 evra za liter. Kurilno olje bo z rekordnih 1,635 evra na liter dražje za 3,3 cente. Cene bodo veljale do vključno 28. septembra.

V opoziciji so ogorčeni nad umikom točk o odreditvi parlamentarnih preiskav o aferi Black Cube in sumih nedovoljenega financiranja strank z dnevnega reda seje DZ. V Svobodi opozarjajo, da gre za grobo teptanje ustave. Po oceni SD gre za rušenje demokratičnih standardov, po mnenju Levice pa za vrhunec političnega cinizma.

Parlamentarna večina je potrdila umik točk o odreditvi parlamentarnih preiskav o Black Cube in obvodnem financiranju strank, ki ju je zahtevala opozicija, z dnevnega reda današnje seje državnega zbora. Za umik, ki so ga predlagale SDS, NSi, SLS, Fokus in Demokrati, so glasovali še poslanci Resni.ce z izjemo predsednika DZ Zorana Stevanovića. Ta je sicer v preteklih tednih dvakrat že glasoval za podoben manever.

Zunanji minister Tone Kajzer ne uživa več potrebnega zaupanja za odgovorno vodenje ministrstva med drugim zaradi politične odgovornosti, ki jo kot minister nosi za slovensko blokado skupne izjave EU, s katero bi slednja obsodila širjenja nezakonitih izraelskih naselbin, so v danes vloženi interpelaciji zapisale opozicijske SD, Svoboda in Levica.

Opozicijske stranke so se z ogorčenjem odzvale na imenovanje poslanca Resnice Borisa Mijiča, ki je dolžan državi in nekdanjim zaposlenim v svojem podjetju, v delegacijo DZ v Parlamentarni skupščini Sveta Evrope. Zanj so glasovali poslanci SDS, NSi, Demokratov in Resni.ce. V Gibanju Svoboda in Levici, kjer so bili zaradi imenovanja kritični do koalicije, so izpostavili, da je Svet Evrope vodilna organizacija za varovanje človekovih pravic.V Levici so imenovanje obsodili kot "brutalen razredni pljunek v obraz vsakemu delovnemu človeku v tej državi" in zahtevali njegov takojšen preklic.

Lastniki Hranilnice Lon, podjetje GIC gradnje in poslovnež Otmar Zorn, so podpisali pogodbo o prodaji večinskega deleža družbi IGS Holding. Ta je v neposredni lasti armenske finančne skupine Ineco Group. Lon je bil sicer v zadnjih letih v središču burnega lastniškega dogajanja. Najprej je kitajski poslovnež Kai Dai prek družbe Kylin Prime Group obvladoval več kot 70 odstotkov hranilnice, vendar je zaradi kršitev bančne zakonodaje izgubil glasovalne pravice, njegova družba pa je pozneje končala v stečaju. Medtem sta svoj delež postopoma povečevala GIC Gradnje in Otmar Zorn, ki pa sta leta 2024 neuspešno poskusila prevzeti Lon.

Evropski parlament je danes v Strasbourgu zavrnil predlog pristojnega odbora za pravne zadeve, da evropskemu poslancu iz Slovenije Mateju Toninu (EPP/NSi) ne odvzame poslanske imunitete v zvezi z afero Knovs. Predlog so podprli 304 poslanci, proti pa jih je glasovalo 306. Toninu s tem Evropski parlament ni priznal poslanske imunitete. Zahtevo za odvzem poslanske imunitete Toninu je Evropskemu parlamentu poslalo specializirano državno tožilstvo (SDT) v zvezi z obtožnim predlogom zoper štiri sedanje in nekdanje člane parlamentarne komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs), ki so obtoženi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. Obtožni predlog se nanaša na nenapovedan nadzor članov Knovsa, ko so novembra 2023 na policiji med drugim preverjali, ali je ta prisluškovala nekaterim akterjem iz afere Dars.

Regulirane cene naftnih derivatov so se opolnoči zvišale. Liter 95-oktanskega bencina se je podražil za 5,4 centa na 1,718 evra na liter. Dizel je pri rekordnih 1,991 evra na liter dražji za 5,2 centa, kurilno olje pa pri rekordnih 1,602 evra na liter za 5,8 centa. Cene veljajo do vključno 21. septembra.

Resni.ca od poslanca Borisa Mijiča, ki zaposlenim in državi dolguje več deset tisoč evrov, v 30 dneh pričakuje dodatna pojasnila in dokazila, so sporočili po današnjem svetu stranke. Resni.ca bo zatem o Mijiču sprejela končno odločitev, ki bo torej predvidoma znana po 10. oktobru, ko ob morebitnem odstopu ne bi bile več potrebne nadomestne volitve. To je novo dno Resni.ce in očiten poskus iskanja alibija za poslanca, ki se mu očita oškodovanje delavcev, kršitve zakonodaje in številne nepravilnosti. Predsednik stranke Zoran Stevanović ga kljub temu ves čas ščiti, namesto da bi zahteval njegovo politično odgovornost.

Člani sveta Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana so na današnji redni seji za v. d. generalnega direktorja imenovali Tomaža Erjavca. Zdaj že nekdanji generalni direktor UKC Ljubljana Marko Jug je namreč 31. avgusta ponudil odstop, danes pa je predčasno končal mandat. Za favorita je sprva veljal Jože Golobič, ki je že vodil UKC v času tretje Janševe vlade. Podpirali naj bi ga v SDS in NSi. Na koncu je svet zavoda imenoval Erjavca, ki naj bi bil izbira ministra za zdravje Tadeja Ostrca iz vrst Demokratov.

Državni zbor je z 69 glasovi za in nobenim proti sprejel novelo zakona o trošarinah, ki predvideva takojšnje znižanje trošarine na kurilno olje, ki se uporablja tudi kot gorivo v kmetijstvu, in vladi daje možnost znižanja za vse derivate, če bo EU dodatno znižanje odobrila.

Državni zbor je z 49 glasovi za in nobenim proti sprejel zakon o zaščiti prehranske in prometne oskrbe pred draginjo goriv, ki bo prinesel subvencije za gorivo za kmete in prevoznike ter slednjim tudi sofinanciranje nakupa pnevmatik. Za zakon so poleg koalicije glasovali tudi poslanci SD. Ukrep mora potrditi še Bruselj. V Svobodi so medtem predlagali tudi znižanje marž na dizel in kurilno olje, saj da bi morali prispevati tudi trgovci, ki da imajo rekordne dobičke in bi morali blažiti izpad v proračunu. A jih je koalicija zavrnila.

Iz stranke Gibanje Svoboda so sporočili, da se bliža prva seja vlade v senci, kjer bodo predstavili način delovanja in ključne vsebinske prioritete. Predvidoma bo potekala v nedeljo. Delo vlade v senci bo organizirano na šestih zaokroženih področjih odgovornosti.

Člani nadzornega sveta Telekoma Slovenije so na četrtkovi seji za svojega predsednika izvolili Marka Pogačnika. Gre za nekdanjega dolgoletnega poslanca SDS, ki je v preteklosti vodil paradržavni sklad SOD, prehodnika Slovenskega državnega holdinga. Kot smo poročali, bo Pogačnik kmalu prevzel vodenje družbe 2TDK, ki vodi 1,1 milijarde evrov vreden projekt drugega tira železniške proge Divača.

Izraelsko obveščevalno podjetje Cyberglobes naj bi pomagalo pri zbiranju informacij o aktivistih, ki so v Sloveniji nasprotovali načrtovani gradnji nove jedrske elektrarne v Krškem (Jek 2), poroča izraelski časnik Haaretz. Tako naj bi izvajalo poizvedbe o slovenskem okoljevarstvenem gibanju Mladi za podnebno pravičnost in Amnesty International Slovenija. Med drugim naj bi preverjali tudi okoljskega aktivista Jonasa Sonnenscheina.

Vlada je danes podala soglasje k razrešitvi generalnega direktorja Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Marka Juga, so zapisali v sporočilu po seji. Seja sveta zavoda, na kateri bi imenovali novo vodstvo, je bila predvidena za danes, a je bila prestavljena na jutrišnji dan. Uradno z utemeljitvijo, da je vlada prepozno odločala o Jugovi razrešitvi. Kot smo poročali, v ozadju potekajo različna kadrovska preigravanja -> To je favorit za vodenje UKC Ljubljana. Zakaj je imel blokirane račune?

Ustavno sodišče je zavrnilo predlog Svobode, SD in Levice za začasno zadržanje določbe zakona o lokalnih volitvah, s katero je državni zbor črtal volilno pravico državljanom tretjih držav, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji. Ti tako na lokalnih volitvah 15. novembra ne bodo imeli pravice voliti.

Predsednik vlade Janez Janša je bil na novinarski konferenci po današnji vladni seji ob stotih dneh vlade kritičen do povečanja obsega zaposlenih v javnem sektorju od osamosvojitve Slovenije, kar je po njegovem mnenju razlog, da Slovenija po blaginji ljudi še ni postala Švica. Poudaril je, da to, da v nekaterih javnega sektorja dela več ljudi, ne pomeni, da je delo bolje opravljeno in da je servis za državljane boljši. Napoveduje prestrukturiranje in decentralizacijo.