Necenzurirano.si - Flashnews

Visoka gospodarska rast v prvem četrtletju

Bruto domači proizvod (BDP) Slovenije je bil v prvem letošnjem četrtletju realno za tri odstotke večji kot v enakem obdobju lani. Domača potrošnja se je medletno povečala za 3,7 odstotka, pri čemer je šla poraba gospodinjstev navzgor za 2,7 odstotka, poraba države pa za 3,9 odstotka, je danes objavil statistični urad. Bruto investicije v osnovna sredstva so narasle za 12,6 odstotka. V prvem četrtletju sta se povečala izvoz in uvoz.Razmeroma visoka rast prihaja tudi ob učinku nizke osnove, saj se je BDP v prvih treh mesecih lani medletno zmanjšal za 0,6 odstotka.

Petrol s 73-odstotnim padcem dobička

Skupina Petrol je v prvem četrtletju ustvarila 1,5 milijarde evrov prihodkov, kar je približno toliko kot v enakem obdobju lani. Čisti dobiček se je znižal za 73 odstotkov na 8,3 milijona evrov. V omenjenem obdobju je skupina prodala za milijon ton goriv in derivatov, kar je 10 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Vrednost prodaje trgovskega blaga in storitev se je zvišala za osem odstotkov na 152,9 milijona evrov.

Bitenc novi predsednik SBC

Skupščina Kluba slovenskih podjetnikov (SBC) je za novega predsednika tega gospodarskega združenja imenovala Marka Bitenca. Dosedanji podpredsednik SBC, sicer med drugim vodja in solastnik zasebne Kirurgije Bitenc, bo na mestu predsednika nasledil Joca Pečečnika.

Organi stranke Demokrati potrdili vstop v Janševo koalicijo

Svet stranke Demokrati je brez glasu proti potrdil odločitev izvršilnega odbora stranke, da gredo v koalicijo s SDS ter NSi, SLS in Fokusom, je po sejah organov stranke v izjavi za medije dejal predsednik strankinega sveta in vodja poslancev Tadej Ostrc. Brez glasu proti je svet stranke podprl tudi besedilo koalicijske pogodbe. Ob tem po besedah Ostrca pričakujejo, da bo prišlo do ustanovitve posebne tožilske enote oziroma t. i. SKOK.

Lani največ primerov bolniške odsotnosti doslej

Lani je bilo več kot 1,7 milijona primerov bolniške odsotnosti, posamezna bolniška odsotnost je v povprečju trajala 11,55 dneva, kažejo podatki NIJZ. Izgubljenih pa je bilo več kot 19,7 milijona koledarski dni, kar predstavlja 5,7 odstotka izgubljenih koledarskih dni oziroma skoraj 21 koledarskih dni nezmožnosti za delo na vsakega zaposlenega. V primerjavi z letom prej se je večina kazalnikov bolniške odsotnosti povišala. Več je bilo primerov bolniške odsotnosti in izgubljenih koledarskih dni, zaposleni pa so bili bolniško odsotni večkrat v letu. Vendar je posamezna odsotnost trajala krajši čas.

V Levici pozvali Lotriča k odstopu, ta ne vidi razloga za to

V Levici so zaradi konflikta interesov k odstopu z mesta predsednika državnega sveta pozvali Marka Lotriča. Prepričani so, da se njegova funkcija prepleta s funkcijo predsednika parlamentarne stranke Fokus, je pojasnila sokordinatorica Levice Asta Vrečko. Napovedala je, da bodo v stranki prijavo podali tudi na Komisijo za preprečevanje korupcije. Lotrič se je že odzval na to. Meni, da razlogov za njegov odstop ni. Funkciji sta po njegovem združljivi, sam pa na volitvah v DZ ni kandidiral.

Janševa koalicija bi žrtve povojnega nasilja pokopala na Žalah

V SDS, Demokratih ter NSi, SLS in Fokusu predlagajo zakon o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč, s katerim bi znova razglasili nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, posmrtne ostanke žrtev povojnih pobojev pa prenesli na ljubljanske Žale. Na to se je že odzval ljubljanski župan Zoran Janković. Izpostavlja, da so Žale namenjene prebivalcem mesta.

Izginili nekateri vzorci propadle Biobanke

Izvorna celica med prevzemom dela vzorcev propadle Biobanke ni našla 21 vzorcev. Še vedno ne vedo, kje so. Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) je zato uvedla izredni inšpekcijski nadzor. Nekateri imetniki vzorcev agencijo medtem pozivajo, naj zagotovi varno shranjevanje večine vzorcev, ki jih še hrani podjetje GaiaCell.

Nastajajoča koalicija potrdila interventni zakon. Kdo je bil za?

Državni zbor je danes s 47 glasovi za in 35 proti potrdil interventni zakon za razvoj Slovenije, ki so ga pripravili v t. i. tretjem političnem bloku. Predlagana dopolnila odhajajoče koalicije so poslanci na glasovanju zavrnili, predlagatelji zakona pa so svoja dopolnila umaknili. Za so glasovali poslanci SDS, NSi-SLS-Fokus, Demokratov in Resni.ce. Proti so bili v Svobodi, SD in Levici-Vesni, kjer so že napovedali zakonodajni referendum. Več o zakonu -> Pravna služba DZ raztrgala "razvojni" zakon: gre za politični program

Janša: koalicijska pogodba 95-odstotno usklajena

Predsednik SDS Janez Janša je ob robu današnje izredne seje DZ dejal, da je koalicijska pogodba usklajena 95-odstotno, računajo pa, da bodo usklajevanja - ta potekajo z Demokrati ter NSi, SLS in Fokus - končali ta teden. Pod kandidaturo za mandatarja pa pričakuje podpise "od strank, ki bodo tako ali drugače podprle koalicijsko pogodbo", je dejal. Iz tega izhaja, da pričakuje tudi podpise poslancev Resni.ce. Toda Zoran Stevanović je že večkrat povedal, da Resni.ca ne bo del koalicije.

Kanal C0: sodišče razveljavilo odločbo o presoji okoljskih vplivov

Upravno sodišče je ugodilo tožbi organizacije Alpe Adria Green (AAG) ter odpravilo odločbo ministrstva za okolje, podnebje in energijo, da presoja vplivov na okolje pri gradnji kanala C0 ni potrebna. "Arsov sklep iz leta 2020 je tako pravno veljaven v celoti," je pojasnil odvetnik Klemen Golob, ki zastopa AAG in ima na sodiščih zoper izgradnjo kanala C0 odprtih še več ločenih postopkov. Kot je pojasnil, je upravno sodišče sklenilo, da državna sekretarka na okoljskem ministrstvu Tina Seršen ni imela ustreznega pooblastila za podpis odločbe, s katero je ministrstvo odpravilo Arsov sklep. Napovedal je tožbo proti ljubljanski občini, s katero bodo zahtevali odstranitev kanala.

V državnem zboru spor glede razdelitve mest v delovnih telesih

Na kolegiju predsednika državnega zbora se je med vodji poslanskih skupin vnel spor glede razdelitve mest v delovnih telesih. V Svobodi menijo, da bi morali glede na volilni rezultat in poslovnik DZ dobiti več predsedniških mest. V Levici in Vesni pa opozarjajo, da jim je onemogočeno delovanje v ključnih odborih. Sprememb bodoča koalicija ni podprla. Največ predsedniških mest torej še vedno pripada SDS, skupno osem. Svoboda bi prevzela vodenje petih delovnih teles, trojček okoli NSi štirih, SD pa dveh. Ostale poslanske skupine pa bi dobile eno predsedniško mesto v odborih in komisijah DZ.

Smrt Aleša Šutarja: Šiljić se pogaja o priznanju krivde

Na Okrožnem sodišču v Novem mestu bi moral dopoldne steči predobravnavni narok za Samireja Šiljića, obtoženega povzročitve smrti 48-letnega Novomeščana Aleša Šutarja 25. oktobra lani, a ga je sodnik Peter Žnidaršič preložil. Šiljić se namreč s tožilstvom pogaja o priznanju krivde.

Združenje zdravstvenih zavodov: Interventni zakon povečuje tveganja za javno zdravstvo

Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije je državnemu zboru posredovalo pripombe k predlogu zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Najbolj jih je zmotila širitev možnosti pogodbenega sodelovanja in dela zdravstvenih delavcev pri drugih izvajalcih, izdaja soglasij za delo zdravstvenih delavcev izven matičnega zavoda in odprava omejitve razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki za koncesionarje. Ocenjujejo, da vse to lahko vodi v povečano odposlovanje kadra iz javnih zavodov, ki tako kadrovsko oslabijo.

Največ predsedniških mest si obeta SDS

Po predlogu razreza mest v delovnih telesih državnega zbora, ki ga bo v petek obravnaval kolegij predsednika DZ, bi največ predsedniških mest pripadlo SDS, skupno osem. Svoboda bi prevzela vodenje petih delovnih teles, trojček okoli NSi štirih, SD pa dveh. Ostale poslanske skupine si lahko obetajo po eno predsedniško mesto v odborih in komisijah DZ.

Nov korak do sprejetja interventnega zakona

Skupni parlamentarni odbor je ob obstrukciji odhajajoče koalicije prikimal predlogu zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki ga je pripravil t. i. tretji politični blok. Sprejel je vrsto dopolnil, s katerimi so predlagatelji med drugim sledili pripombam zakonodajno-pravne službe. Toda šlo je večinoma za kozmetične popravke. Več o ugotovitvah pravnikov DZ -> Pravna služba DZ raztrgala "razvojni" zakon: gre za politični program

Po zaostritvi sankcij za zlorabe manj bolniških odsotnosti

Po zaostritvi sankcij za zlorabe bolniškega staleža z decembrskim interventnim zakonom se je v prvem četrtletju letošnjega leta število izgubljenih delovnih dni za blagajno ZZZS zmanjšalo za dobrih 230.000, za delodajalce pa okoli 420.000. V primerjavi z lanskim začetkom leta je bilo letos devet odstotkov manj izgubljenih delovnih dni za obvezno zdravstveno zavarovanje in 20 odstotkov manj izgubljenih delovnih dni za delodajalce. Na ZZZS ocenjujejo, da je javna blagajna prihranila 20 milijonov, delodajalci pa okoli 35 milijonov evrov.

Bo Resni.ca sedela na dveh stolih: iz opozicije podpirala Janševo vlado?

Državni zbor v prihodnjih dneh čaka dogovor o razrezu mest v delovnih telesih. Pri tem bo pomembno zlasti pozicioniranje Resni.ce, ki bo, kot kaže, novo koalicijo podpirala iz opozicije. Največ političnega brbotanja in vprašanj je bilo v minulih dneh okoli mest v nadzornih komisijah državnega zbora, torej komisiji za nadzor javnih financ (KNJF) in komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs), kjer po poslovniku večina članov in vodilne funkcije pripadajo opoziciji. Predlog razreza sicer naj ne bi predvideval mest za Resni.co v teh dveh nadzornih komisijah, medtem ko stranko pri dodelitvi ostalih mest opredeljuje kot opozicijo.

To je Stevanovićeva kandidatka za generalno sekretarko

Kandidatka za novo generalno sekretarko državnega zbora je pravnica Špela Ocvirk in aktualna direktorica Skupnosti zavodov osnovne zdravstvene dejavnosti celjske regije. Pred tem je bila tam vodja pravne službe. V Stevanovićevi stranki Resnica so potrdili, da je bil članom kolegija predsednika državnega zbora v obravnavo posredovan predlog njenega imenovanja. Trenutno položaj generalne sekretarke zaseda Uršula Zore Tavčar, ki je bila na to funkcijo prvič imenovana leta 2014, zatem pa še dvakrat.

Zapuščeni vzorci Biobanke: grozi jim uničenje

Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) je imetnike vzorcev propadle Biobanke spet pozvala k odločitvi glede usode vzorcev. Opozorili so, da "obstaja resno tveganje, da bo v kratkem prišlo do uničenja človeških tkiv in celic", saj je GaiaCell, ki še shranjuje večino vzorcev, odpovedala pogodbo z dobaviteljem tekočega dušika.

Janša: izhodišča za koalicijsko pogodbo že usklajena

Izhodišča za koalicijsko pogodbo morebitne prihodnje vlade so uskladili, je danes dejal predsednik SDS Janez Janša, ki vodi pogajanja. Računa, da bi konkretne vsebine pogodbe lahko uskladili v tednu dni, nato sledi kadrovski razrez, je napovedal. Za izvolitev računajo tudi na glasove Resnice, ki pa se je odločila, da ostaja v opoziciji, je dejal.

"Resni.ca ne bo mogla sedeti na dveh stolih"

Vodja največje poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic je danes izpostavil težavo, ki jo imajo v državnem zboru. "Še do danes nismo razčistili osnovnega demokratičnega načela, kdo je v poziciji, kdo v opoziciji," je dejal in dodal, da se morajo v stranki Resni.ca v tem tednu odločiti, del česa bodo. Na dveh stolih naenkrat se ne bo dalo sedeti, meni. Na ločitev med pozicijo in opozicijo so vezane tudi druge funkcije v državnem zboru. Če bi bila Resni.ca uradno v opoziciji, dejansko pa bi delovala usklajeno s koalicijo, bi lahko iz ozadja blokirala druge opozicijske stranke.

Začenja se drugi krog iskanja mandatarja. Na potezi je Janša.

Državni zbor se je na današnji izredni seji seznanil z odločitvijo predsednice republike Nataše Pirc Musar, da v prvem krogu kandidata za mandatarja ne bo predlagala. V sredo bo stekel drugi krog iskanja mandatarja, v katerem lahko v 14 dneh svojega kandidata poleg predsednika republike predlagajo tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. Pričakovati je kandidaturo predsednika SDS Janeza Janše, ki si po spremembi zakona o vladi prizadeva za oblikovanje nove koalicije. Poleg poslancev SDS so za spremembe glasovali poslanci NSi, SLS in Fokus, Demokratov in Resnice.

Tekma za župana Ljubljane: v boj Primc in šef Piratov

Število kandidatov, ki se bodo na prihajajočih lokalnih volitvah potegovali za županski stolček v Ljubljani, se povečuje. Ljubljanskemu mestnemu svetniku Alešu Primcu se je danes pridružil njegov kolega v mestnem svetu Jasmin Feratović. Aktualni župan Zoran Janković pa bo odločitev o morebitni ponovni kandidaturi sporočil v petek.

Poslanci že v ponedeljek o Brodnjakovem zakonu?

Kolegij predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića se bo v petek dogovoril o sklicu izredne seje, ki bi bila v ponedeljek in na kateri bi obravnavali predlog zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Zakon prinaša več ukrepov za grozečo energetsko krizo, med njimi nižji DDV za osnovna živila in del energentov ter ugodnejšo obravnavo predvsem malega gospodarstva. Toda obenem prinaša ogromne davčne razbremenitve za najbogatejše in najbolje plačane, zaradi česar se ga je v javnosti prijelo ime Brodnjakov zakon. Predsedniku uprave NLB Blažu Brodnjaku, ki je imel lani 1,8 milijona evrov bruto prejemkov, kar je največ med vsemi v državi, bi po teh izračunih ostalo dodatnih 200 tisoč evrov oziroma slabih 17 tisoč evrov na mesec. Več o tem -> Zakon, ki je združil "sredinski trojček", bi koristil najbolje plačanim