Odbor državnega zbora za pravosodje je na današnji nujni seji soglasno sprejel predlog odloka o razpisu zakonodajnega referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, ki med drugim določa, da bo referendum 11. oktobra. O predlogu odloka bodo poslanci odločali na izredni seji v četrtek. Pobudo za referendum so sprožili in prvopodpisali nekdanji člani odbora za varstvo človekovih pravic Franco Juri, Pavel Gantar, Spomenka Hribar, Gregor Tomc, Rastko Močnik, Igor Vidmar in Vlado Miheljak. S pomočjo dela civilne družbe, predstavnikov nekaterih nevladnih organizacij in opozicijskih strank so uspeli zbrati 44.619 podpisov volivk in volivcev.

Stranka Vesna zahteva umik svojega imena iz imena poslanske skupine v DZ, kjer "v resnici niso vključeni v delovanje in odločanje". Stranki Levica očitajo, da v praksi nadaljuje samostojno, z njimi neusklajeno delovanje. Kot primer so navedli napoved kandidature sokoordinatorja Levice Luke Mesca za župana Ljubljane.

Predstavniki opozicijskih strank niso presenečeni nad lobističnimi stiki med predsednikom vlade Janezom Janšo in nekdanjim avstrijskim kanclerjem Sebastianom Kurzem, ki naj bi prejšnji teden pri Janši lobiral za izraelska kibernetska orodja. Najbolj kritični so bili v Levici. Po oceni poslanke Tine Brecelj se politično zbliževanje z Izraelom pod novo vlado stopnjuje, sedaj pa "očitno dobivamo tudi kibernetsko opremo, ki bo aktualni vladi omogočala prisluškovanje in nadzor nad političnimi nasprotniki". Dodala je, da se je "vse to nakazalo že v predvolilni kampanji z afero Black Cube".

Računsko sodišče je uradu predsednice republike Nataše Pirc Musar po reviziji pravilnosti poslovanja v letu 2024 izreklo mnenje s pridržkom. Ugotovilo je, da je v nekaj primerih posloval v neskladju s predpisi, notranjimi akti in pogodbenimi določili. Urad je že med revizijskim postopkom sprejel ustrezne popravljalne ukrepe, so sporočili z računskega sodišča.

Zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, podprto s 44.619 podpisi volivk in volivcev, so pobudniki danes vložili v DZ. Pričakujejo, da bo referendum konec septembra ali v začetku oktobra. Pred vložitvijo zahteve pa so ocenili, da referendum presega samo vsebino zakona, saj gre za odnos do demokracije.

Osnutek zakona o nacionalnem demografskem skladu ne sledi načelom skrbnosti in odgovornosti, neodvisnosti in preglednosti ter ne zagotavlja krepitve integritete in omejevanja tveganj za nastanek korupcije in nasprotja interesov, ugotavlja Komisija za preprečevanje korupcije (KPK). Gre za velik korak nazaj pri protikorupcijskih standardih, meni. Predvidene rešitve tako nižajo standarde strokovnosti in osebne integritete za vodilne v skladu oziroma njegove nadzornike ter odpira možnosti za korupcijska tveganja, uveljavljanje političnih vplivov in partikularnih interesov vladajoče politike. Hkrati pa odpravlja sankcijo za kršitelje integritete, ki zdaj ne morejo postati člani uprave ali nadzornega sveta v Slovenskem državnem holdingu (SDH) ali v podjetjih iz njegovega portfelja.

Regulirane cene naftnih derivatov se bodo opolnoči močno zvišale. Neosvinčeni 95-oktanski bencin se bo podražil za 6,1 centa na 1,649 evra, dizelsko gorivo za 13,2 centa 1,855 evra in kurilno olje za 14 centov na 1,464 evra za liter. Bencin je najdražji po tednu med 26. majem in 1. junijem, ko je stal 1,714 evra. Cena dizla je najvišja po tednu od 8. do 13. aprila, ko je znašala 1,894 evra. Do tako visoke podražitve prihaja tudi zaradi nedavnega vladnega zvišanja marž trgovcem, pa tudi ponovne uvedbe zaračunavanja dodatkov za biokomponento, kar vse koristi dobaviteljem.

Spremembe, ki jih prinaša predlog zakona o SKOK-u, ne prispevajo k učinkovitejšemu pregonu kaznivih dejanj, njihov namen je predvsem slabitev strokovne avtonomije tožilstva s povečanjem vpliva politike na celotno državno tožilstvo, je danes dejala generalna državna tožilka Katarina Bergant. Po predlogu zakona namreč minister za pravosodje pri oblikovanju predloga za imenovanje vseh tožilcev ne bo več vezan na mnenje Državnotožilskega sveta. Pričakuje, da bo stroka vključena v nadaljnje postopke.

Vodenje Darsa bo 15. avgusta začasno prevzel Anton Guzej, nekdanji generalni direktor Radiotelevizije Slovenija, je poročala TV Slovenija. Na položaju bo zamenjal Andreja Ribiča, ki je nadzornemu svetu v začetku meseca predlagal sklenitev sporazuma o prenehanju funkcije predsednika uprave. Guzej je v preteklosti sedel tudi v nadzornem svetu Darsa.

Na komisiji državnega zbora za poslovnik so razpravljali o ustavi in poslovniških določilih glede sklicevanja izrednih sej in ustanovitve preiskovalnih komisij. Ustavni pravniki Ciril Ribičič, Albin Igličar, Miro Cerar in Matej Avbelj so se strinjali, da je ustavna in poslovniška določba, ki pravi, da državni zbor mora odrediti parlamentarno preiskavo, če to zahteva tretjina poslancev, jasna. Koalicija, ki noče potrditi dnevnega reda in posledično ne pride do ustanovitve preiskovalnih komisij, pa s svojim ravnanjem krši to določbo. A za spremembe določil obstaja le politična pot, opozarjajo.

Varuh človekovih pravic, Računsko sodišče, protikorupcijska komisija, Informacijski pooblaščenec in Zagovornik načela enakosti so v skupnem sporočilu za javnost opozorili na neprimernost zakonodajnega postopka v primeru predloga zakona o SKOK-u. Pristojni in zainteresirana javnost v proces sprememb niso bile vključene in niti z njim seznanjene. Prav tako ni znano, kateri strokovnjaki so pri pripravi dejansko sodelovali. "S tem so bila kršena tako pravila poslovnika vlade, ki določajo sodelovanje javnosti pri pripravi predpisov, kot tudi resolucija o normativni dejavnosti," so navedli. Hitro spreminjanje kompleksnih materij praviloma ne prinaša ustreznih in ustavnih rešitev, so poudarili.

Vlada Janeza Janše, ki svojim predhodnikom očita, da naj bi ji pustili prazno javno blagajno, je sprejela izhodišča za pripravo predloga rebalansa letošnjega proračuna. Ob višjih obrambnih izdatkih in dodatnih sredstvih za dokončanje projektov iz načrta za okrevanje so skupni odhodki z 18,4 milijarde evrov določeni nekoliko višje kot v veljavnem proračunu. Istočasno je vlada ministrstva pozvala, da ob pripravi proračunskih dokumentov pripravijo tudi predloge ukrepov za zniževanje odhodkov.

Vlada je na današnji seji prižgala zeleno luč dolgo napovedovanemu zakonu o specializiranih organih za pregon korupcije in organiziranega kriminala (SKOK). Predlog, ki so ga pripravili na ministrstvu za pravosodje pod vodstvom Mihaela Zupančiča, predvideva preoblikovanje Specializiranega državnega tožilstva (SDT) v novi tožilski organ SKOK in ustanovitev posebnega sodišča za obravnavo tovrstnih kaznivih dejanj.

Zavarovalnica Triglav je podpisala pogodbo o nakupu 49-odstotnega deleža v Arsano Medical Group, ki je zasebni ponudnik zdravstvenih storitev na Hrvaškem. Ta delež je Skupini Triglav prodala družba ASEF Holdco, ki ostaja večinska lastnica hrvaške skupine. Triglav mora za nakup pridobiti še soglasja varuhov konkurence. ASEF je sicer tudi eden večjih lastnikov zasebnih zdravstvenih ustanov v Sloveniji. Med drugim je lastnik diagnostičnega centra na Ptuju.

Po prvih ocenah tožilstva predlog zakona o SKOK-u v ničemer ne bo prispeval k bolj učinkovitemu pregonu najtežjih kaznivih dejanj, "ampak predvsem slabijo strokovno avtonomijo tožilstva s povečevanjem vpliva politike na kadrovske odločitve". Več pa bodo lahko povedali po podrobnejši preučitvi predloga. "Se bo pa s tem povečalo število zadev, ki jih obravnava SDT, in posledično nepotrebno obremenilo specializirano državno tožilstvo (SDT), Nacionalni preiskovalni urad in novoustanovljeno Specializirano sodišče. To po našem mnenju postopkov ne bo skrajšalo, temveč lahko postopke celo podaljša," so dodali na SDT.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v pogovorih z opozicijo posebno pozornost namenila nujnosti dviga politične kulture in kakovosti javnega dialoga. Glede naših najnovejših razkritij, povezanih s poslancem Resnice Borisom Mijičem, ocenjuje, da so takšna ravnanja nedopustna in da takšni ljudje ne bi smeli opravljati funkcije v hramu demokracije.

Zunanji minister Tone Kajzer je v nedeljo na srečanju z visoko zunanjepolitično predstavnico EU Kajo Kallas prosil za pojasnila o preglednosti izbirnega postopka za položaj posebnega predstavnika EU za Sahel, za katerega je Kallas predlagala nekdanjo ministrico Tanjo Fajon. Slovenija še ni sprejela odločitve o podpori Fajon, je dejal Kajzer. Kljub temu je vprašanje, ali lahko prepreči njeno imenovanje. Po novem naj bi predstavniki držav članic o imenovanju Fajon odločali v sredo, sledil pa naj bi pisni postopek, v katerem je za potrditev potrebna podpora kvalificirane večine držav članic. To pomeni najmanj 15 članic.

Poslanci se bodo 15. julija odpravili na mesec in pol dolge parlamentarne počitnice, v času katerih pa so še vedno lahko sklicane izredne seje. Še pred tem se bodo poslanci v sredo predvidoma sestali na izredni seji. O njenem sklicu bo danes odločal kolegij predsednika državnega zbora. Na njej bodo med drugim predvidoma obravnavali predlog novele zakona o gospodarskih družbah ter predloga za imenovanje Barbare Zupančič za zagovornico načela enakosti in Jožeta Ruparčiča za namestnika varuha človekovih pravic.

Resni.ca je v parlamentarno proceduro vložila predloga zakona o pacientovih pravicah in zakona o javnem dopolnilnem izvajanju zdravstvenih in socialnovarstvenih storitev. Z njima bi med drugim skrajšali najdaljše dopustne čakalne dobe in za osebe brez zdravnika uvedli zdravstveni bon, ki bi ga lahko unovčili pri katerem koli zdravniku. Tudi zasebniku, ki bi s tem prevzel polno vlogo osebnega zdravnika, predpisoval bi tudi recepte in vodil bolniške staleže.

Pri imenovanju nekdanje slovenske zunanje ministrice Tanje Fajon na položaj posebne predstavnice EU za regijo Sahel se očitno zapleta. O imenovanju bi morali predstavniki držav članic EU namreč odločati ta teden, vendar pa je bila točka umaknjena z dnevnega reda. Postopek naj bi po neuradnih informacijah zaustavila Slovenija. Zunanji minister Tone Kajzer je na novinarsko vprašanje, ali je Slovenija umaknila podporo Fajon, danes v Berlinu dejal, da nima podatkov, da bi vlada o tem odločala.

Vlada je danes razrešila Simona Slokana s položaja glavnega inšpektorja inšpektorata za šolstvo. Kot vršilec dolžnosti bo inšpektorat od 10. julija vodil Jurij Šink. Kaj je razlog za zamenjavo, ni znano. Pred volitvami pa je bila SDS zelo kritična do inšpektorata, ki je pod drobnogled vzel dogodek podmladka te stranke v dijaškem domu Gimnazije Želimlje. Pri tem je ugotovil kršenje avtonomije šolskega prostora.

Predsednik DZ Zoran Stevanović je danes menil, da bi bilo treba preveriti razpoloženje ljudi glede članstva v zvezi Nato in pri tem predlagal, da bi referendum o članstvu Slovenije v zavezništvu izvedli hkrati z jesenskimi lokalnimi volitvami.

Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) je sporočila, da je v vseh krioposodah, kjer so vzorci matičnih celic propadle Biobanke, temperatura presegla kritično mejo. Direktor JAZMP Momir Radulović je ocenil, da sta propadli dve tretjini od 4000 vzorcev propadle Biobanke, medtem ko so okoli 1300 vzorcev uspešno prenesli. Natančnih številk pa še nimajo, je poudaril. Za nadaljnje shranjevanje vzorcev je namreč potreben tekoči dušik. Podjetje GaiaCell pa je pred časom odpovedalo pogodbo z dobaviteljem plina, saj je prepričano, da bi za to moralo prejeti plačilo.

Prvak opozicije in Svobode Robert Golob je na novinarski konferenci napovedal vzpostavitev vlade v senci, ki bo s konkretnimi vsebinskimi predlogi predstavljala alternativo temu, kar izvaja aktualna vlada Janeza Janše. V delovanje "ekipe za prihodnost" bodo povabili širok nabor ljudi, ki lahko prispevajo k boljšemu razvoju Slovenije, je dejal.