Predsednica republike Nataša Pirc Musar ima resne zadržke do postavitve štirih kandidatov na veleposlaniška mesta, o čemer je prejšnji teden v ločenih pogovorih že obvestila zunanjo ministrico Tanjo Fajon in premierja Roberta Goloba, so danes sporočili z urada predsednice. Pirc Musar pričakuje, da vlada teh imen ne bo uvrstila na naslednjo sejo. Na to so se že odzvali v Golobovem kabinetu. Kot so opozorili, je javni poseg v postopek izbire veleposlanikov nedopusten in v nasprotju z dosedanjo prakso izbire veleposlanikov.

Po decembrski anketi Mediane za Delo bi parlamentarni prag prestopilo osem strank. Poleg petih obstoječih parlamentarnih strank bi se v državni zbor uspele uvrstiti še stranke Resni.ca, Demokrati in SNS, ne bi pa bilo med njimi Preroda. Ocena dela vlade je najvišja v zadnjih dveh letih. Razpored je naslednji: SDS (21 odstotkov), Gibanje Svoboda (17,1 odstotka), SD (šest odstotkov), Resni.ca (4,4 odstotka), nato pa s skoraj istim rezultatom Levica, Demokrati in NSi. Levico bi volilo 3,6 odstotka, Demokrate in NSi po 3,5 odstotka vprašanih.

Državna volilna komisija (DVK) je danes na seji zavrgla ugovor združenja Srebrna nit in volivca Bogdana Biščaka po referendumu o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Pojasnili so, da niso pristojni za odločanje o domnevnih nepravilnostih v referendumski kampanji in njenem financiranju, temveč zgolj o morebitnih nepravilnosti pri izvajanju opravil volilnih organov. Ugovor več volivcev in članov združenja, med njimi Irene Žagar, Andreja Pleterskega, Dušana Kebra in Igorja Pribca, pa so zavrgli, ker so z njim zamudili rok.

Na mariborskem okrožnem sodišču je v sredo predviden zaključek sklepnih besed v sojenju nekdanjim vodilnim v Novi KBM, med njimi nekdanjemu predsedniku uprave Matjažu Kovačiču. Tožilstvo jim očita zlorabo položaja pri poslih z nepremičninami na Hrvaškem.

Stranka Prerod se bo spomladi na volitve v državni zbor podala s samostojno listo, je odločil svet stranke. Prerod je tu zato, da skuša povrniti zaupanje volivcev v levosredinsko politiko, je odločitev utemeljil predsednik stranke Vladimir Prebilič in se ob tem zahvalil predsedniku SD Matjažu Hanu za povabilo k razmisleku o skupni listi. Proces evidentiranja kandidatov so že zaključili, zdaj usklajujejo imena in okraje, je dodal Prebilič. V SD so sicer skupno listo predlagali zato, da bi Gibanju Svoboda konkurirali v boju za levosredinske volivce.

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel po izrednem strokovnem nadzoru v novomeški bolnišnici, ki je pokazal umetno daljšanje čakalnih vrst, izvajalce zdravstvene dejavnosti poziva, naj pregledajo čakalne sezname. "Če se čakajoči na seznamih podvajajo, to pomeni, da pacienti, ki potrebujejo storitev, do nje ne pridejo," je opozorila. V zvezi z novomeškim primerom je ministrstvo pojasnilo, da so ugotovili nepravilnosti "predvsem na področju preusmerjanja pacientov iz javnega zavoda h koncesionarju, kjer so isti zdravniki za dodatno plačilo operirali paciente, ki bi jih sicer operirali v bolnišnici". Pri t. i. prenapotovanju so uporabili osebne podatke, do katerih sicer pri koncesionarju ne bi imeli dostopov.

Generalni direktor UKC Ljubljana Marko Jug je danes potrdil, da je dobil odpovedi treh specialistov kliničnega oddelka za maksilofacialno kirurgijo. Kasneje so v UKC potrdili še četrto. Po besedah Juga sicer odpovedi za zdaj ne vplivajo na delo, saj imajo specialisti dvomesečni odpovedni rok, "v tem času delavec dela normalno svoje delo". Med temi, ki so podali odpoved, sta tudi donedavni predstojnik oddelka Tadej Dovšak in Vojko Didanovič, ki zagotavljata, da njuna odločitev ni povezana z višino plače. Toda oba sta že spomladi odprla podjetji. Več o tem -> Kirurgi, ki napovedujejo propad oddelka na UKC, že odprli zasebne klinike

Na izredni nadzor v novomeški bolnišnici so se odzvali tudi v Zdravniški zbornici Slovenije. Kot so zapisali, je glede na navedbe poročila o nadzoru mogoče sklepati, da je v novomeški bolnišnici prišlo do nepravilnosti. Na podlagi teh ugotovitev bo tudi zbornica sprožila ustrezne postopke v okviru svojih pristojnosti, so napovedali.

Vlada se je odločila, da bo več naložb slovenskih podjetij v tuji lasti zagotovila državno sofinanciranje. Za Lekovo naložbo v visokotehnološki center za proizvodnjo podobnih bioloških zdravil v Lendavi bo namenila do 42 milijonov evrov, za več projektov novomeškega proizvajalca avtomobilov Revoz do 29 milijonov evrov in za projekt širitve proizvodnih zmogljivosti sladkogorske tovarne higienskega papirja Paloma do 7,6 milijona evrov. Skupno gre torej za skoraj 80 milijonov evrov spodbud.

Vlada je danes sprejela sklep o aktivaciji sheme subvencioniranega skrajšanega delovnega časa v nekaterih gospodarskih panogah. Njen namen je ohranjanje delovnih mest in zaščita podjetij pred odpuščanji, veljala pa bo tri mesece - od petka do 5. marca. "To so panoge, pri katerih smo zaznali, da se naročila zmanjšujejo," je pojasnil minister za delo Luka Mesec. Ob tem je poudaril, da pri poslabšanju poslovanja ne gre za dolgotrajen trend, pač pa za upad naročil v zadnjem letu zaradi okoliščin, kot so vojna v Ukrajini, napovedi ameriških carin ali usihajoči izvozni trgi.

Direktorica Zdravstvenega doma (ZD) Ljubljana Antonija Poplas Susič je koncesijo v zasebni kliniki Multimedicus prenesla na drugega zdravnika, je danes pojasnila za medije. V Multimedicusu dela družinske zdravnice ne opravlja od 5. avgusta, ostaja pa ustanoviteljica zavoda, kar ji omogoča tudi novela zakona o zdravstveni dejavnosti. Poplas Susič je tudi pozvala ministrstvo, naj direktorjem večjih javnih zdravstvenih zavodov z zakonskimi podlagami omogočijo opravljanje zdravniškega dela v lastnem javnem zavodu. Kot je pojasnila, morajo zdravniki za ohranjanje licence 20 odstotkov opravljati tudi zdravniško delo.

Društvo Srebrna nit je na državno volilno komisijo vložilo ugovor zaradi nepravilnosti v referendumski kampanji o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. V njej so sodelovale Katoliška cerkev in zdravniške organizacije, ki niso bile organizator kampanje, nasprotniki zakona pa so z neresnicami izkrivljali dejansko stanje, kar je vplivalo na izid, menijo. Predlagajo ponovno glasovanje. Po besedah Andreja Pleterskega iz Srebrne niti jih "ne boli, da je bilo glasov proti uveljavitvi zakona več kot glasov za", ampak jih skrbi "način, kako se je zgodila ta večina". "Ta način spodkopava demokracijo v naši državi," meni.

V stranki SD, ki jo vodi Matjaž Han, so danes potrdili pogovore s stranko Prerod - Stranko Vladimirja Prebiliča o možnosti sodelovanja na prihajajočih parlamentarnih volitvah. A so ti šele na začetku. Cilj takšnega sodelovanja po besedah podpredsednika SD Luke Gorška tako ni konkurirati Svobodi, ampak ponuditi izbiro tistim, ki ne pristajajo na po eno opcijo na vsakem polu. V Prerodu so medtem pojasnili, da se o sodelovanju pogovarjajo z več strankami, tudi SD.

Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Robert Šumi odločitev predsednice republike Nataše Pirc Musar o ponovitvi javnega razpisa za novega šefa KPK spoštuje. "Mandat oziroma funkcija je privilegij, ne pravica," je poudaril v izjavi za medije. Ponovljenega razpisa ne razume kot nezaupnice svojemu delu, na novi razpis se ne bo prijavil.

Župan Mestne občine Krško Janez Kerin je v javnem zapisu zagotovil, da morebitna odprodaja občinskega deleža v družbi Kostak ne bi imela nobenega vpliva na izvajanje javnih služb, ki jih Kostak opravlja v občini. Zagotovil je tudi, da bodo imeli odločevalci na voljo vse argumente in informacije, da se bodo lahko odločili glede prodaje. Okrog kupca se sicer porajajo številna vprašanja. Več -> Največjo komunalo v državi prevzema gradbinec, ki se napaja iz poslov z njo

Predsednica republike Nataša Pirc Musar bo v sredo v uradnem listu objavila ponovljen javni poziv za zbiranje kandidatur za predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK). S ponovitvijo razpisa želi k prijavi spodbuditi širši krog neodvisnih in vrhunsko strokovno usposobljenih kandidatov, so sporočili iz njenega urada. Kandidacijska komisija je sicer Pirc Musar pred tem obvestila o primernosti vseh prijavljenih kandidatov. Ob tem je kot zelo primerna za predsednika ocenila aktualnega šefa KPK Roberta Šumija in vodjo službe za operativo KPK Katjo Mihelič Sušnik, za namestnika pa novinarja Radia Slovenija Aleša Kocjana.

Državni zbor je sprejel vladno dopolnitev zakona o orožju, ki omogoča prostovoljno predajo nezakonitega orožja ali streliva brez pravnih posledic do konca januarja prihodnje leto. Predlog, ki je posledica nedavnega tragičnega dogodka v Novem mestu, sta podprli tako koalicija kot opozicija.

Na mariborskem okrožnem sodišču bodo predvidoma v ponedeljek začeli s sklepnimi besedami v sojenju nekdanjemu prvemu možu Nove KBM Matjažu Kovačiču in soobtoženima Igorju Šujici ter Borisu Cekovu zaradi domnevne zlorabe položaja pri odobritvi kreditov za nepremičninske posle na Hrvaškem. V teh naj bi banka izgubila več kot 25 milijonov evrov. Pred nekaj tedni je bil sicer Kovačič zaradi spornih poslov ob nakupu Dela Revij pravnomočno obsojen na več kot tri leta zapora.

V društvu Srebrna nit ugotavljajo, da je na referendumu o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja pretehtalo nezaupanje, utemeljeno na strahu, lažeh in manipulacijah. Še si bodo prizadevali za uveljavitev zakona, saj ga razumejo kot pomembno sestavino dostojnega življenja starejših. Razmišljajo tudi o pritožbi na volilno komisijo, in sicer zaradi nezakonitega poseganja v kampanjo s strani nepooblaščenih ustanov in organizacij, ki v njej niso imele statusa organizatorjev.

Poslanci bodo v torek na izredni seji obravnavali dopolnitev zakona o orožju, ki do 31. januarja prihodnjega leta omogoča, da ljudje nezakonito orožje ali strelivo izročijo brez kazenskih posledic. Policija bo zbrano predala ministrstvu za notranje zadeve, to pa ga bo lahko uničilo ali podarilo muzejem in izobraževalnim ustanovam. To rešitev je vlada predlagala po tragičnem dogodku v Novem mestu, v katerem je umrl 48-letnik.

V Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides opozarjajo, da interventni poseg v novelo zakona o zdravstveni dejavnosti dokazuje, da ukrepi iz novele niso nujni in sorazmerni. Menijo, da nastalo škodo zdaj vlada zakriva s kratkoročnimi in parcialnimi popravki ter da ostaja gluha za krizo v zdravstvu, saj se stanje iz dneva v dan slabša. Medtem so opozorili še, da so stavkovne zahteve zdravnikov že več kot dve leti odprte. "Vlada je sama sprožila reformo plačnega sistema, a do danes ni izpolnila ključne zaveze iz dveh podpisanih stavkovnih sporazumov," so pojasnili. Zdravniške plače so se sicer v zadnjem obdobju občutno zvišale.

Nadzorni svet družbe Plinovodi je na današnji seji sprejel odstop glavnega direktorja Marjana Eberlinca, ki se konec januarja 2026 odpravlja v pokoj. Ta položaj je prvič prevzel leta 2005. Za novega glavnega direktorja družbe Plinovodi je imenoval Matijo Bitenca, za novega člana poslovodstva pa Aleša Grudna.

Nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga (SDH) je danes aktualnemu predsedniku uprave SDH Žigi Debeljaku soglasno podelil nov štiriletni mandat. Nastopil ga bo 1. septembra 2026. Debeljak je bil imenovan na podlagi razpisa, objavljenega 3. oktobra, na katerega so se prijavili štirje kandidati. Nominacijska komisija je na podlagi opravljenih razgovorov in ocene kandidatov nadzornemu svetu predlagala imenovanje Debeljaka.

Vlada je na današnji seji sprejela besedilo predloga zakona o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva. Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je pojasnila, da predlog zakona prinaša številne rešitve na več področjih, med drugim želijo z ukrepi za obvladovanje absentizma preprečiti zlorabe bolniškega staleža. Tako bosta o režimu gibanja med bolniško odsotnostjo seznanjena tako zavarovanec kot delodajalec.

V veljavo stopa zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, t. i. Šutarjev zakon, ki posega na področja kazenske, sodne, socialne in druge zakonodaje. Med drugim uvaja možnost vstopa v stanovanja brez sodne odredbe in tehnični nadzor na varnostno tveganih območjih, prinaša tudi višje kazni za nasilništvo.