Člani Kluba slovenskih podjetnikov (SBC) v programu nove vlade prepoznavajo ukrepe, ki gredo v pravo smer, ter dobrohotnost do podjetništva, gospodarstva in ustvarjanja dodane vrednosti, je v pismu premierju Janezu Janši zapisal predsednik SBC Marko Bitenc. Napovedal je, da bodo delo nove vlade budno spremljali in se nanj tudi odzivali. Ob tem je navedel, da so njihova pričakovanja do nove vlade velika.

Novi infrastrukturni minister Jernej Vrtovec je na omrežju X sporočil, da je izraelski družbi Israir danes izdal dovoljenje za lete med Tel Avivom in Ljubljano. Leti v Izrael, ki bodo do oktobra potekali trikrat na teden, so v zadnjem času povzročili nekaj polemik, medtem ko ministrstvo za infrastrukturo od lani ni odločilo o izdaji dovoljenja.

Na pročelju predsedniške palače so danes izobesili palestinsko zastavo, potem ko je bila ta v četrtek po nastopu nove vlade umaknjena z vladne palače, kjer je visela od maja 2024, ko je vlada sprejela sklep o priznanju Palestine. Zastava bo po besedah predsednice Nataše Pirc Musar tam ostala en teden, nato pa jo bodo preselili v notranje prostore.

Vlada je na današnji ustanovni seji razrešila Petra Gruma s položaja generalnega direktorja Finančne uprave RS (Furs) in za vršilca dolžnosti imenovala Janka Preaca. Ta je do sedaj vodil finančni urad (FU) Ptuj, na ta položaj pa je bil imenovan maja 2022, torej v zadnjih dneh tretje Janševe vlade. Leta 2021, ko je Furs vodil Simon Starček, je Preac postal njegov namestnik, to funkcijo pa je opravljal tudi v času, ko je bil šef Fursa Ivan Simič.

Vlada je s položaja generalnega direktorja policije razrešila Damjana Petriča in na to funkcijo kot vršilca dolžnosti imenovala Danijela Lorbka. Ta je bil med tretjo vlado Janeza Janše direktor uprave uniformirane policije na Generalni policijski upravi (GPU). 5. oktobra leta 2021, ko je na Brdu pri Kranju potekal vrh EU-Zahodni Balkan, je Lorbek vodil operativni štab. Takrat so v Ljubljani izbruhnili protesti nasprotnikov protikovidnih ukrepov in tedanje vlade ter se sprevrgli v nasilne izgrede.

Vlada je na današnji prvi redni seji s položaja direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) razrešila Joška Kadivnika in na ta položaj imenovala Janeza Stuška. Stušek, ki ga je vlada na položaj imenovala za pet let, je Sovo vodil že med tretjo vlado Janeza Janše. Vlada je zamenjala tudi vodstvo obveščevalno-varnostne službe ministrstva za obrambo (OVS). Za generalnega direktorja je imenovala Gregorja Majcna.

Vlada je na svoji ustanovni seji za v. d. direktorja urada za komuniciranje imenovala Sebastjana Jeretiča. Gre za nekdanjega komunikacijskega svetovalca Boruta Pahorja in SD, ki je pred volitvami 2022 delal za nekdanjega prvaka SMC Zdravka Počivalška. Danes Jeretič pri politični promociji in napadih na politične nasprotnike pomaga SDS. Dobil je tudi pogodbo na občini Grosuplje, ki jo vodi župan Peter Verlič (SDS), hčerka Klea Jeretič pa je na zadnjih volitvah kandidirala za poslanko SDS, a ni bila izvoljena.

Izrael bo prvič odprl veleposlaništvo v Ljubljani, je danes na omrežju X sporočil izraelski zunanji minister Gideon Sar. Dodal je, da izvolitev Janeza Janše za premierja "odpira novo poglavje v odnosih med Izraelom in Slovenijo". Takoj po zaprisegi nove vlade je sicer s pročelja vladne stavbe izginila palestinska zastava, ki je bila simbolno izobešena konec maja 2024, ko je Golobova vlada priznala Palestino.

Državni zbor je danes z 49 glasovi za in 30 proti potrdil ministrsko ekipo 16. slovenske vlade. Pod vodstvom premierja Janeza Janše bo delovala ekipa 15 ministric in ministrov. Vlado sestavljajo SDS, Demokrati ter trojček NSi, SLS in Fokus. Ustanovna seja vlade bo še nocoj.

Poslance danes na izredni seji čaka potrjevanje ministrske ekipe premierja Janeza Janše. Za razpravo, ki jo bodo začeli ob 9. uri, imajo rezerviranih osem ur. Sledilo bo glasovanje in zaprisega novoizvoljene vladne ekipe. Ta se bo zatem predvidoma sestala na prvi seji vlade, na kateri bo prišlo do kadrovskih menjav, na primer direktorja Sove, urada za komuniciranje, morda tudi direktorja policije. Na čelo prve naj bi se obetala vrnitev Janeza Stuška, vladno komuniciranje pa prevzema Sebastjan Jeretič.

Predsednik državnega zbora Zoran Stevanović je v zapisu na Facebooku poslankam Svobode očital "pocestniško obnašanje". Iz vrst Svobode se vrstijo ostri odzivi, njihov prvak Robert Golob je napovedal, da bodo sprožili ustrezne postopke. Stevanovićev zapis so obsodili tudi v Levici in SD, saj da takšne besede ne pritičejo drugi najvišji funkciji v državi.

Kljub temu da bo slovenski javnofinančni primanjkljaj po napovedih letos presegel mejo 3,0 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), po mnenju Evropske komisije za zdaj ni razlogov za sprožitev postopka zaradi presežnega primanjkljaja proti Sloveniji. Bi se pa to lahko zgodilo jeseni, če slovenska vlada ne bo sprejela ustreznih ukrepov.

Pristojni odbori državnega zbora so danes podprli vse predlagane ministre četrte Janševe vlade. Soglasje so prejeli kandidat za zunanjega ministra Tone Kajzer, kandidat za notranjega ministra in javno upravo Franci Matoz, kandidatka za ministrico za okolje in prostor Polona Rifelj, kandidatka za ministrico za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Monika Kirbiš Rojs, kandidat za pravosodnega ministra Mihael Zupančič, kandidatka za ministrico za demografijo Mateja Ribič, kandidat za ministra za izobraževanje Borut Rončević ter kandidatka za ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko.

Pobudniki referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi so zbrali 13.369 podpisov za začetek postopkov za naknadni zakonodajni referendum, ki so jih danes vložili v državni zbor. Pobudo so sprožili nekdanji člani odbora za varstvo človekovih pravic. Menijo, da novela odpravlja temeljne varovalke pravne države in odpira prostor politični zlorabi.

Po prvem dnevu ministrskih zaslišanj v državnem zboru so podporo pristojnih odborov že dobili kandidati za ministre: Jernej Vrtovec (infrastruktura in energetika), Valentin Hajdinjak (obramba), Andrej Šircelj (finance), Tadej Ostrc (zdravje), Anže Logar (gospodarstvo, delo in šport), Janez Cigler Kralj (kmetijstvo) ter kandidatka za ministrico za kulturo Kaja Fridl Jarc. Zaslišanje kandidata za ministra za izobraževanje Boruta Rončevića so zaradi dolgotrajne razprave prekinili in ga bodo nadaljevali v torek.

Kandidate za ministre so potrdili tudi v stranki SDS. To so Andrej Šircelj (finance), Franci Matoz (notranje zadeve), Tone Kajzer (zunanje zadeve), Borut Rončevič (šolstvo), Polona Rifelj (okolje in prostor), Ignacija Fridl Jarc (kultura) in Suzana Lep Šimenko (zamejci). Kandidatno listo bodo, kot so napovedali v SDS, vložili še danes.

Izvršilni odbor NSi je na današnji seji potrdil štiri kandidate za ministre v bodoči vladi Janeza Janše, ki bodo sodili v kvoto stranke. Predsednik stranke Jernej Vrtovec je kandidat za ministra za infrastrukturo in energetiko. V vladi bodo sedeli še Janez Cigler Kralj (kmetijstvo), Valentin Hajdinjak (obramba) in Mateja Ribič (demografija).

Organi stranke Fokus Marka Lotriča, tako izvršilni odbor kot svet stranke, so za ministrsko kandidatko potrdili Moniko Kirbiš Rojs. Vodila bo resor za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj. Na tem ministrstvu je bila sicer že trikrat državna sekretarka. Kirbiš Rojs je generalna sekretarka Lotričeve stranke. Skupaj z njim vodi tudi državni svet, ki se je pod Lotričem spremenil v glasovalni stroj SDS. Medtem bo Slovenska ljudska stranka (SLS) v Janševi vladi očitno ostala brez kandidata za ministra.

Izvršilni odbor Demokratov je prižgal zeleno luč svojim ministrskim kandidatom, torej Anžetu Logarju za gospodarstvo in delo, Tadeju Ostrcu za zdravstvu in Mihaelu Zupančiču za pravosodje.

Višje sodišče v Kopru je potrdilo oprostilo sodbo prvostopenjskega sodišča za Janeza Janšo in soobtožena Branka Kastelica in Klemna Gantarja ter jih oprostilo očitkov za zlorabo položaja pri nepremičninskem poslu v Trenti. Odločitev je zdaj pravnomočna.

V sindikalnih centralah bodo vložili zahtevo za ustavno presojo sklepa državnega zbora o nedopustnosti referenduma o interventnem zakonu. Prepričani so, da bi državljani morali imeti možnost neposrednega odločanja o zakonu, ki nakazuje smer upravljanja države in se nanaša na vse. Do odločitve poslancev bodoče Janševe koalicije so imeli velike pomisleke tudi v zakonodajno-pravni službi državnega zbora.

Državni zbor je danes odločil, da o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije ni mogoče razpisati naknadnega zakonodajnega referenduma. Zahtevo zanj so ob podpori civilne družbe vložili sindikati, ki so zbrali tudi 47 tisoč podpsivo, a je v razpravi prevladalo mnenje, da referendum zaradi davčnih določb v zakonu ni mogoč. Sklep je podprlo 48 poslancev strank SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokrati in Resnica, proti jih je bilo 35. Ob tem velja spomniti, da so prav v Resni.ci Zorana Stevanovića pred volitvami poudarjali, da bodo vrnili "moč ljudem", zdaj pa nasprotujejo referendumu.

Skupina državljanov s prvopodpisanimi nekaterimi člani nekdanjega odbora za varstvo človekovih pravic začenja zbiranje 2500 podpisov pod pobudo za začetek postopkov za naknadni zakonodajni referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Menijo, da novela odpravlja temeljne varovalke pravne države in odpira prostor politični zlorabi.

Državni zbor je na izredni seji s 50 glasovi za in 32 glasovi proti sprejel novelo zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, ki razglaša 17. maj za nacionalni spominski dan na žrtve komunističnega nasilja. Ta dan so že razglasili maja 2022 tik pred koncem takratne vlade Janeza Janše, a je bil leto pozneje v času vlade Roberta Goloba spominski dan ukinjen. Prav tako zakon določa prenos in pokop posmrtnih ostankov žrtev vojn in revolucije na ljubljansko pokopališče Žale. Novelo so poleg predlagateljev podprli poslanci Resni.ce in oba poslanca narodnih skupnosti. Opozicija jim je očitala, da gre za ideološko temo.

Državni zbor je z 48 glasovi za, 32 proti in dvema vzdržanima sprejel novelo zakona o parlamentarni preiskavi, ki med drugim omejuje možnost izpodbijanja akta o odreditvi preiskave pred ustavnim sodiščem. Poleg predlagateljev SDS, NSi, SLS in Fokus so novelo podprli še Demokrati in Resni.ca. Nasprotovali so ji v opoziciji, kjer opozarjajo, da odprava varovalk omogoča zlorabe parlamentarne preiskave. Menijo da gre za poskus utišanja opozicije, saj bo parlamentarni večini dopuščeno, da onemogoči parlamentarno preiskavo opoziciji. Predlagateljem očitajo tudi, da si želijo, da se obvodno financiranje strank in medijev ne razišče do konca.