Brišejo sledi za slovenskim podjetjem, ki je od BiH iztožilo 56 mio evrov

Ena najodmevnejših balkanskih afer v zadnjih letih je v teh dneh dobila novo nadaljevanje. 

Danes razkrivamo, da je širši javnosti neznano podjetje Viaduct iz Portoroža, ki mu je morala Bosna in Hercegovina (BiH) lani po izgubljenem sporu na mednarodni arbitraži izplačati več kot 56 milijonov evrov odškodnine, dobilo novega lastnika. Njegova dosedanja uradna lastnika Boris Goljevšček in Vladimir Zevnik sta ga namreč prodala podjetju nabiralnik iz Velike Britanije, za katerim stoji makedonski državljan Krste Blaževski. 

Pri tem več dejstev kaže, da so se glavni igralci v tej operaciji po tem, ko so iz BiH prejeli denar, za sabo odločili izbrisati vse sledi. Blaževski, novi lastnik Viaducta, je namreč del mednarodne skupine, ki je v preteklosti prevzela številna slovenska podjetja, ta pa so nato končala v izbrisu ali stečaju. Skupaj z njimi je izginila tudi poslovna dokumentacija.

Do podobnega scenarija bi zdaj lahko prišlo tudi pri Viaductu. Kakšno vlogo je imelo slovensko podjetje pri lovu na desetine milijonov denarja iz BiH? Kdo si ga bo razdelil? In kaj vse smo še odkrili v aferi Viaduct?

Preberite še:
Afera Viaduct: sledi vodijo do slovenskega lastnika podjetja za varovanje iz Dodikove mreže

Kaj je afera Viaduct

Za kaj gre v zadevi Viaduct? Pred letom dni je odmevala novica, da je slovensko podjetje Viaduct na mednarodnem arbitražnem sodišču v Washingtonu dobilo sodni spor proti Republiki Srbski, zaradi česar mu je morala BiH izplačati več kot 56 milijonov evrov odškodnine.

Zahtevek je Viaduct vložil, ker so mu oblasti v Banjaluki leta 2013 enostransko razdrle koncesijo za 165 milijonov evrov vredno gradnjo hidroelektrarn na reki Vrbas. To je podjetje dobilo leta 2004, čeprav pred tem praktično ni poslovalo. 

Epilog spora je v BiH povzročil razburjenje. Ker država ni imela denarja za poplačilo, je Viaduct zahteval zaseg nepremičnin centralne banke. Blokiral je izplačila pristojbin za letala, s čimer je ogrozil zračni promet v BiH.  

V istem času so se pojavile špekulacije, da sledi za slovenskim podjetjem, ki naj bi posel dobilo v spornih okoliščinah, vodijo do vplivnežev v Republiki Srbski. 

Preberite še:
Sta Vučić in Dodik dvignila roke nad Jankovićem? In kje je tu Stevanović?

Zakaj sta podjetje, ki mu pripada 56 milijonov, prodala le za milijon? 

Julija lani smo razkrili, da je Viaductu pomagal Damjan Belič, stečajni upravitelj iz Ljubljane, v preteklosti pa lastnik podjetja za varovanje Centurion iz Republike srbske, ki naj bi imelo pomembno vlogo v paraobveščevalni mreži dolgoletnega voditelja te entitete Milorada Dodika. Ta je takrat naše pisanje pripisal "medijskemu linču", namenjenemu njegovi politični in osebni diskreditaciji. 

Oblasti v BiH sprva Viaductu niso želele nakazati tega denarja, saj so jim predstavniki podjetja predložili številko bančnega računa z otoka Jersey, ki velja za davčno oazo. Nato so dobrih 56 milijonov evrov odškodnine nakazale na račun v ZDA. Končni prejemnik tega denarja je bil britansko-ameriški sklad Vannin Capital, ki se ukvarja s financiranjem takšnih tožb. 

Že kmalu zatem, decembra lani, pa sta se Goljevšček in Zevnik, poslovneža iz kroga nekdanje Splošne plovbe, odločila Viaduct prodati. Dokumenti, ki smo jih pridobili, razkrivajo, da sta zanj skupaj prejela milijon evrov. 

Od kod bo prišla kupnina, ki jo je moral Blaževski nakazati do konca leta 2025, torej zgolj v nekaj dneh po podpisu pogodbe, iz dokumentov ni razvidno. Uradno pa bi jo moralo plačati podjetje Montreal International, ki ga je Blaževski na znanem naslovu za virtualne pisarne v Londonu registriral konec lanskega avgusta. Torej nekaj tednov po tem, ko je Viaduct od BiH prejel odškodnino iz arbitraže.

Preberite še:
Dodik z vsemi topovi nad necenzurirano.si: Napadajo me isti centri moči kot Janeza Janšo

Je Makedonec slamnati mož, ki bo ugasnil Viaduct?

Zakaj sta Goljevšček in Zevnik zgolj za milijon evrov prodala podjetje, ki mu je le nekaj mesecev pripadlo več kot 56 milijonov evrov odškodnine, ni znano. Na Goljevščka smo se v petek neuspešno obrnili z več vprašanji o poslu. 

Toda prav dejstvo, da sta iz celotne zgodbe odšla le z milijonom evrov, bi lahko nakazovalo, da sta Goljevšček in Zevnik "posodila" ime za interese drugih, precej večjih igralcev. Torej tistih, ki so si razdelili največji del kupnine. 

Med njimi zagotovo ni Blaževskega, ki ga je v Sloveniji mogoče najti kot sedanjega ali nekdanjega lastnika ali zastopnika več deset podjetij. Večina teh ne obstaja več. 

Goljevšček je sicer po lanski zmagi v arbitražnem postopku javno povedal, da z Zevnikom nista imela denarja za vodenje spora, zato sta se obrnila na Vannin Capital, ki jima je zagotovil del finančnih sredstev. Do zdaj nista javno razkrila, kako sta se s skladom dogovorila o razdelitvi prejetega denarja.

Preberite še:
To je vila v Portorožu, ki so jo kupili ljudje Milorada Dodika

Kdo vse je prišel do milijonov iz BiH?

Odgovor na to vprašanje bi se lahko skrival v računovodskih izkazih Viaducta, ki so bili objavljeni pred dnevi. Podjetje, ki dolga leta ni poslovalo, je namreč lani ustvarilo 5,5 milijona evrov "drugih prihodkov". To ustreza približno desetim odstotkom dosojene odškodnine.

Toda tega denarja ni več v Viaductu. Večino, kar 4,4 milijona evrov, so odnesli finančni odhodki, okoli 900 tisoč evrov pa je bilo "drugih odhodkov". Ob tem je podjetje beležilo še za 250 tisoč evrov stroškov storitev. Konec lanskega leta, ko je bil direktor in lastnik že Blaževski, Viaduct na računu ni več imel niti evra. 

Ali je do denarja iz arbitraže prišel še kdo, ki je imel svetovalno ali lobistično vlogo pri projektu v Republiki Srbski, ni znano. Kot omenjeno, je denar končal v ZDA.

V BiH sicer že vse od izgubljene arbitraže v javnosti poteka burna razprava o tem, kdo je za to odgovoren. Opozicija v Republiki Srbski vladi očita napačne odločitve pri koncesijah in slab odziv v postopku, medtem ko je vlada krivdo prelagala na institucije BiH in nespretno pravno zastopanje države.

Kot že omenjeno, so oblasti v Republiki Srbski koncesijo Viaductu zaradi finančnih težav podjetja odvzele leta 2013, le nekaj kilometrov stran pa so jo za novo hidroelektrarno podelile državnemu podjetju Elektroprivreda RS, zaradi česar je slovensko podjetje sprožilo sodni spor. Takrat je vlado v Banjaluki vodila Željka Cvijanović, sedanja članica predsedstva BiH, predsednik Republike Srbske pa je že bil Dodik.

Preberite še:
Portorož ali Laktaši na vodi: vila, stanovanja in jahta Dodikovega klana v Sloveniji