Rekordni zaslužki bivšega ministra Bešiča Loredana, ki ima novo službo

Nekdanji zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan, ki se je julija 2023 moral posloviti od tega položaja, ima novo službo. Prevzel je vodenje zasebnega zavoda Medicinski center Šalara iz Kopra, ki je v njegovi lasti in v katerem tudi sam opravlja samoplačniške ortopedske preglede.

Zavod, ki ga je Bešič Loredan ustanovil leta 2019 in po prevzemu funkcije v vladi Roberta Goloba prepustil sodelavcem, od njegove vrnitve v zdravniške vrste dosega rekordne poslovne rezultate. V lanskem letu so se mu prihodki zvišali za kar 78 odstotkov na 333 tisoč evrov, čisti dobiček pa je presegel 45 tisoč evrov, kar je največ v njegovi zgodovini.

Bešiča Loredana najdemo tudi v Ljubljani, in sicer v ambulantah Zdravstvenega zavoda Zdravje in Kirurgije Bitenc. Obe ustanovi sta v lasti Marka Bitenca, nekdanjega predsednika zdravniške zbornice, ki velja za najvplivnejšega zasebnega zdravnika pri nas. Ko je bil Bešič Loredan še minister, je bil Bitenc eden od pomembnejših ljudi iz njegovega kroga.

Kje vse torej dela nekdanji minister za zdravje?

Preberite še:
Zasebniki še do 21 milijonov evrov, vrste v zdravstvu pa daljše

"Znani mehanizem za preskakovanje vrst" 

V času ministrovanja je bil Bešič Loredan v 10-odstotnem delovnem razmerju v Kirurgiji Bitenc, ki je eden največjih koncesionarjev pri nas. Hkrati je bil nosilec dejavnosti v Medicinskem centru Šalara, prek katerega je štiri ure na teden delal v Zdravstvenem zavodu Zdravje, ki je prav tako v Bitenčevi lasti.

Poslovni rezultati Medicinskega centra Šalara (v evrih)

Številni so Bešiču Loredanu med mandatom očitali, da bi moral za ohranitev zdravniške licence delati pri javnih zdravstvenih izvajalcih. Četudi se je Golobova koalicija ob prihodu na oblast zavezala k ohranitvi javnega zdravstva, pa se Bešič Loredan nikoli ni odločil delati za katero od največjih bolnišnic. Temu načelu je ostal zvest tudi po odhodu iz politike.

Kot je razvidno iz spletne strani Zdravstvenega zavoda Zdravje, tam dela ob sredah in četrtkih, vsakič po dobri dve uri. Opravlja samoplačniške ortopedske preglede, ki stanejo 95 evrov, in druge storitve. V svojem zavodu iz Kopra medtem zaračunava malo nižjo ceno za pregled, in sicer 80 evrov.

Opravlja tudi preglede oziroma posege na koncesijo. Iz podatkov Zavoda za zdravstvene storitve Slovenije (ZZZS) izhaja, da to počne v Kirurgiji Bitenc, in sicer ob sredah in petkih. "To je znani mehanizem za obvod čakalnih vrst. Pacient plača 80 evrov za pregled zato, da mu ni treba čakati več let. Za ta denar preskoči vrsto in dobi napotnico, da lahko zdravljenje nadaljuje pri koncesionarju, verjetno tudi pri Bitencu, s čimer pride pod okrilje financiranja javne zdravstvene blagajne," nam je dejal eden od sogovornikov iz javnega zdravstvenega sistema.  

Preberite še:
Rekordni dobički zasebnih klinik, javne bolnišnice pa v minusu

Interventni zakon, ki je največ prinesel zasebnim izvajalcem

Takoj po odhodu iz politike je Bešič Loredan začel delati tudi za zasebno medicinsko kliniko Crystal, ki deluje v Ljubljani. Njen večinski lastnik je Ivan Simič, davčni svetovalec in direktor finančne uprave (Furs) v času dveh vlad Janeza Janše. Še preden so mu zaupali vodenje Fursa, je vodil vladni svet za debirokratizacijo, bil pa je tudi član vladne strokovne skupine za covid-19. Toda Bešiča Loredana danes ni več med sodelavci Simičeve klinike.

Bešiča Loredana si je javnost najbolj zapomnila po interventnem zakonu za skrajševanje čakalnih dob v zdravstvu, po katerem so te še daljše. Zdravniki niso delali več, ampak drugje. Zdravnike iz javnih bolnišnic je zakon celo spodbujal, da najbolj donosne operacije, posege in preglede iz dodatnega programa opravljajo pod okriljem zasebnih koncesionarjev, saj se jim je to bolj izplačalo.

Medtem ko javni zavodi svojih zdravnikov za dodatno delo niso ne mogli ne smeli nagrajevati, so bili ti za zasebnike cenejši, saj so dodatno delo v veliki večini opravljali kot samostojni podjetniki ali prek podjemnih pogodb. Te so v posameznih primerih, predvsem pri radiologih, dosegale ekscesne vrednosti. Tako so zasebni izvajalci ustvarjali rekordne prihodke.

V obdobju Bešiča Loredana je vsak od petih največjih zasebnikov, med njimi tudi Kirurgija Bitenc, iz interventnega zakona prejel več denarja kot večina javnih bolnišnic in zdravstvenih domov, ki zaposlujejo več sto ali tisoč ljudi.

Preberite še:
Zdravstvene milijarde bi upravljal Loredanov sekretar, ki je uredil koncesijo prijatelju