"Zdaj je drugače. Tem novim fantom je vseeno."
Bilo je lani spomladi, ko sem se pogovarjal z enim od boljših poznavalcev domačih politično-gospodarskih omrežij. To je bil čas, ko je bila tretja vlada Janeza Janše trdno v sedlu. Z nekaj praskami je preživela napade Koalicije ustavnega loka (KUL) in na veliko začela osvajati položaje v državnem gospodarstvu. Eden za drugim so "padali" Telekom Slovenije, Pošta Slovenije, Holding Slovenske elektrarne (HSE), slaba banka, nadzorni svet Petrola ...
To seveda ni bilo presenečenje. Vsakič, ko je bil na oblasti Janša, so se v državnih podjetjih dogajale revolucije. Toda opaziti je bilo mogoče razliko. Med letoma 2005 in 2008 je Janša za direktorje in nadzornike nastavljal ljudi, ki so se prebijali v hierarhiji stranke. Eni so mu ostali zvesti do konca, več pa mu jih je v nekem trenutku obrnilo hrbet, ker so v domačem politično-kapitalskem močvirju spletli druga zavezništva. Beri: raje so mislili nase kot na stranko.
Preberite še:
Kako je šef Telekoma povozil zaposlene pri 30-milijonskem poslu
V povprečju so bili takratni kadri vsaj na papirju bolj kompetentni. Od sogovornika sem želel izvedeti, zakaj po njegovem zdaj na položaje prihajajo direktorji in nadzorniki, ki nimajo praktično nobenih izkušenj in primernih znanj - če odštejemo kakšno telefonsko številko, ki so jo morali sredi noči vedeti na pamet. Sledil je odgovor: "To so ljudje, ki niso nujno aktivni v stranki, a so Janši neomajno osebno zvesti. Zanj so pripravljeni podpisati karkoli, celo oditi v zapor."
Prva tarča: podjetje brata direktorja Pošte
Teh besed sem se spomnil pred dnevi, ko smo na necenzurirano.si objavili zapisnike sej uprave in nadzornega sveta Telekoma. Šlo je za povzetke več mesecev trajajočih razprav in odločanja o največjem poslu mandata – dogovora o 30 milijonov evrov vrednem nakupu podjetja Actual I.T.
Branje teh dokumentov ponuja prvovrstni vpogled, kako so na Telekomu načrtovali preplačan in negospodan posel, zaradi česar bi morali zvoniti vsi alarmi. Izvemo lahko, da so na Telekomu namenoma preslišali opozorila dveh članov uprave in več nadzornikov. Da so pritiskali na zaposlene, ki so svarili pred tveganji. Da so želeli podjetje Actual I.T. kupiti dražje od vrednosti iz cenitve. Da sploh niso imeli na voljo dovolj podatkov za odločitev o nakupu. Da so podcenili tveganja in precenili domnevne pozitivne učinke posla.
Preberite še:
Kultura strahu na Telekomu: kdo je pritiskal na zaposlene?
Zapisniki nam pomagajo prvič v celoti razumeti takratno dogajanje. Vse se je začelo marca lani, ko je prvi mož Telekoma postal Cvetko Sršen, nekdanji kandidat SDS za župana Krškega. Nastavil ga je nadzorni svet, ki ga je tedanja vladajoča koalicija pred tem zasedla s svojimi kadri. Sledile so čistke, med katerimi je Telekom Slovenije moralo zapustiti večje število področnih direktorjev in drugih vodilnih uslužbencev.
Hitro je postalo jasno, zakaj si je SDS na čelu Telekoma zaželela Sršena. Že dva meseca po njegovem imenovanju so izbruhnile informacije, da se Telekom zanima za nakup do tedaj praktično neznanega podjetja Flawlesscode. Zanj bi njegovemu lastniku plačal osem milijonov evrov. To je po naključju brat Tomaža Kokota, izbranca SDS za generalnega direktorja Pošte in prijatelja takrat novega ministra za pravosodje Marjana Dikaučiča, ki je s tem istim Kokotovim podjetjem v preteklosti tudi posloval.
Preberite še:
Prvi poštar in minister - partnerja v poslih slamnatega podjetja
Ljudje na misiji
A tu se zgodba šele dobro začne. Nekdo na Telekomu se je očitno ustrašil, da bi takšen posel utegnil zanimati še kakšno drugo institucijo - četudi je Aleš Hojs takrat že začel zadnjo fazo čiščenja policije. Iz predala so zato potegnili alternativno rešitev: v prvem koraku bi Kokotovo podjetje prešlo pod okrilje Actuala I.T., ki bi ga v drugem koraku za 34 milijonov evrov kupil Telekom. V oči bode še ena podrobnost: znesek, za katerega bi Telekom po nekaterih ocenah preplačal nakup Actuala I.T., je sumljivo blizu višini načrtovane kupnine za Kokotovo podjetje.
Ti načrti so bili celo za nekatere iz SDS očitno preveč. Najbolj glasno sta se jim uprla član uprave Mitja Štular in nadzornik Jurij Toplak, sicer dober prijatelj Roka Snežiča. A zapisniki razkrivajo neverjetno lahkotnost predsednika uprave, nadzornikov in predstavnikov zaposlenih pri več deset milijonov evrov vrednih odločitvah. Prej kot skrbni gospodarji blagajne enega najpomembnejših državnih podjetij so se – vsaj tak je vtis iz dokumentov –obnašali, kot da so na misiji. Za koga v resnici?
To vprašanje postane retorično, če se spomnimo besed mojega sogovornika o neomajni zvestobi. Telekom je imel ključno vlogo med vladavino SDS. Z denarjem je zalagal Janšev propagandni aparat. Plačeval je nenavadno visoko nadomestilo, da je lahko imel v programski shemi strankarsko televizijo, ki jo med vsemi državnimi podjetji najbolj radodarno financiral še z oglasi.
Preberite še:
Razkrivamo: naročniki Telekoma plačujejo televizijo SDS
Telekom - glavno orodje Janševe stranke
Obenem je Telekom služil tudi kot orožje za obračune z nasprotniki. Bil je ključni vzvod pritiska na Pop TV, ki je bil za Janšo "največja opozicijska stranka". Za pravno pomoč pri pogajanjih z družbo Pro Plus je Telekom najel Francija Matoza, Janševega odvetnika, ki je imel pozneje ključno vlogo pri imenovanju Tomaža Kokota na čelo Pošte. Matoz je tudi prvi nadzornik Luke Koper, največjega državnega naročnika Actuala I.T. In krog je sklenjen.
Z zapisniki z vrha Telekoma smo tako dobili največjo afero na področju državnega gospodarstva iz mandata prejšnje vlade. Ker so se slovenski mediji zaradi oglasnih in drugih aranžmajev večinoma že pred leti prenehali ukvarjati z dogajanjem v državnih podjetjih, smo zanjo izvedeli šele po volitvah. Gre za podoben tip finančnega inženiringa, ki smo ga videli že v času prve Janševe vlade: družba, kjer je največji lastnik država, kupi IT podjetje po domnevno previsoki ceni kljub opozorilom, da so ocene o njegovem bodočem poslovanju prenapihnjene. Le da je davnega leta 2008 to počel Istrabenz.
Edino vprašanje je, ali bodo ljudje, ki so se podpisovali pod vse te posle, kdaj začeli mislili tudi nase.
