Sin Janševega urednika Dela je Šumijev čudežni deček na KPK

Več najodmevnejših zadev, ki jih v zadnjih mesecih obravnava Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), med njimi sum konflikta interesov premierja Roberta Goloba pri dopustovanju v Karigadorju in domnevno sporno zaposlitev Damirja Črnčeca na Slovenskem državnem holdingu (SDH), ima skupno točko.

Vse namreč vodi isti uslužbenec KPK – višji svetovalec Vid Jančič, ki svoje delo od letošnje jeseni opravlja iz Bruslja. Tam namreč po novem začasno živi. Iz Bruslja vodi tudi tim za splošni nadzor in integriteto, posebno neformalno skupino, ki se na KPK od letos ukvarja z nekaterimi najodmevnejšimi zadevami. To počne, četudi formalno nima nobenega vodstvenega položaja v strukturi komisije.

V tej vlogi ima Vid Jančič, sicer sin Petra Jančiča, nekdanjega odgovornega urednika Dela in Siola v času dveh Janševih vlad, dostop do vseh podatkov, tudi zaupnih, v postopkih predhodnih preizkusov prijav. Po naših informacijah ima tudi precejšnja pooblastila, saj presoja primere in potrjuje dokumente, ki jih za senat KPK pripravljajo drugi uslužbenci. 

Povedano drugače: od Vida Jančiča je v pomembni meri odvisno, ali bo kakšna zadeva šla naprej v obravnavo, ali jo bo komisija zavrgla in kakšne bodo ugotovitve. 

Kako je Vid Jančič, ki je na KPK zaposlen od leta 2022, postal eden od ključnih mož predsednika KPK Roberta Šumija? In ali je res le naključje, da zaupni podatki iz zadev, ki jih Jančič ali vodi ali pri njih sodeluje, odtekajo do strankarske televizije SDS, s katero sodeluje njegov oče?

Preberite še:
Na Šumijevo KPK prihajajo kadri stranke SDS

Kaj počne neformalni tim, ki ga vodi Jančič 

Na meteorski karierni vzpon Vida Jančiča v vrstah KPK so nas v zadnjih tednih opozorili nekateri viri blizu komisije. V slabih treh letih od prihoda na komisijo – pred tem je med drugim delal na Radiu Študent – je postal vodja tima, zadolženega za področje integritete. 

Te enote v uradnem organigramu komisije ni mogoče najti. Tudi sam Jančič uradno ni vodja nobenega od sektorjev, ampak le eden od višjih svetovalcev v službi za operativo, sektor in nadzor.

Kakšne so torej sploh pristojnosti tima, ki ga vodi Jančič? "Delo v različnih timih je vzpostavljeno v okviru interne razdelitve nalog znotraj posameznih notranjeorganizacijskih enot z namenom čim boljše organizacije dela. Gre za neformalno organizirane skupine, ki delujejo znotraj uradno vzpostavljenih notranjeorganizacijskih enot, katerih vodje so jasno navedene na spletni strani komisije," odgovarjajo na KPK. 

"Hkrati je pomembno poudariti, da v ugotovitvenih postopkih končne odločitve sprejema zgolj in samo senat komisije," še dodajajo.

Preberite še:
Kako sta KPK in Robert Šumi izgubila bitko s korupcijo

Zadeve, ki jih vodi Jančič

Toda nesporno je, da senat KPK sprejema odločitve na podlagi gradiv, ki jih Jančič ali pripravlja sam ali potrjuje in pošilja naprej po tem, ko mu jih na mizo dajo nosilci posameznih primerov in drugi uslužbenci. To potrjujejo tako navedbe virov blizu komisije kot tudi javno dostopni podatki. 

Vid Jančič je bil tako od decembra 2022 prisoten na 25 sejah KPK, od tega so na petih opravili razgovore z vabljenimi osebami. Med zadevami, ki jih je vodil ali jih še vodi Jančič, so domala vsi pomembnejši postopki ugotavljanja kršitev integritete in v političnem smislu najbolj odmevne zadeve:

- Jančič je kot vodja v zadevi Golob-Karigador, kjer gre za počitnikovanje predsednika vlade v hiši poslovneža Tomaža Subotiča na Hrvaškem, za senat KPK pripravljal dokumentacijo in predloge ugotovitev.

- v zadevi Črnčec-SDH je Jančič za senat pripravil priporočila, kar potrjuje tudi dokument, ki smo ga našli na spletni strani KPK. Julija letos ga je ustvaril Jančič, digitalno pa podpisal Šumi.

- po javno dostopnih podatkih Jančič sodeluje tudi v zadevi Bobnar, kjer KPK proti Golobu vodi postopek zaradi suma kršenja integritete. Navzoč je bil na najmanj dveh sejah, na katerih je senat obravnaval to zadevo. Moral bi biti tudi na seji v začetku oktobra, a je bil upravičeno odsoten.

Tim, ki ga vodi Jančič, je delal tudi na primerih ljubljanske mestnice svetnice Nade Verbič in zdaj že nekdanjega mariborskega podžupana Sama Petra Medveda. Po poslovniku komisije njenim uslužbencem posamezne zadeve v obravnavo dodeli senat, ki ga vodi Šumi. Ta pa je šel Jančiču na roko tudi pri pogojih za delo.

Preberite še:
Afera maske: postopek KPK proti Počivalškovi svetovalki zastaral. Kaj je šlo narobe?

Dela od doma – iz Bruslja 

Pri pregledovanju zapisnikov sej senata KPK smo namreč v enem opazili nenavadno podrobnost. V začetku oktobra je Vid Jančič na seji, na kateri so obravnavali zadevo Golob-Karigador, "sodeloval z uporabo sodobnih tehničnih sredstev za prenos slike oziroma zvoka", torej na daljavo. Takšne formulacije nismo videli v ostalih zapisnikih sej. 

Ko smo to začeli preverjati, se je izkazalo, da Jančič ni mogel priti na sejo, ker za KPK dela od doma - v Bruslju. Tja se je po naših podatkih preselil v začetku jeseni zaradi službe, ki jo je v glavnem mestu Belgije in EU za obdobje več mesecev dobila njegova zasebna partnerica.

Kako je sploh mogoče, da uslužbenec državnega organa zadeve, ki jih ta obravnava, pri teh pa pridobiva tudi zaupne podatke, vodi na daljavo, iz tujine? 

"Takšen način dela na komisiji ob predhodnem dogovoru in v primeru utemeljenih razlogov omogočamo od leta 2018. Delo se opravlja na podlagi veljavne zakonodaje in internih aktov," so pojasnili na KPK. Odgovore na ta vprašanja smo sicer dobili šele po tem, ko smo se po izteku roka obrnili na urad informacijske pooblaščenke.

Preberite še:
Tudi KPK ima hišnega dobavitelja: podjetju, ki skrbi za Erar, že pol milijona evrov

Štefanec: Pri meni nihče ni delal iz tujine

Toda navedba KPK ne drži. "V mojem mandatu nihče nikoli ni delal iz tujine. Tega nikomur nisem dovolil. Za kratek čas smo imeli le en takšen primer in to zaradi izrednih zdravstvenih okoliščin v družini enega od zaposlenih," nam je dejal Boris Štefanec, nekdanji predsednik KPK med letoma 2015 in 2020. 

"Imeli smo tudi primer, ko je uslužbenka KPK odšla v Bruselj kot spremljevalka soproga, ki je tam dobil službo z mandatom. Pogodbo o delu smo prekinili, delovno mesto pa je čakalo na njeno vrnitev," je še dodal Štefanec. 

Kot so pojasnili na KPK, trenutno od doma iz tujine delata dva uslužbenca. Informacijo, da je KPK delo Vidu Jančiču iz Bruslja dejansko omogočila šele s spremembo oziroma pripravo internega akta, ki je začel veljati s septembrom, preverjamo že od prejšnjega tedna. 

Uhajanje zaupnih podatkov KPK na Nova24TV

Na KPK so obe odprti Golobovi zadevi, tako Karigador kot Bobnar, obravnavali na sejah v začetku oktobra. In takrat se je zgodilo še nekaj - občutljive informacije so ušle v strankarske medije SDS. 

Že v poznih urah nedelje, 5. oktobra, so na spletni strani Nova24TV "ekskluzivno" razkrili, da "naj bi predsednik vlade Robert Golob prejel sklep, ki že dokazuje kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije v zadevi, povezani s Tatjano Bobnar in domnevnimi pritiski na policijo".

"Tudi osnutek sklepa v zadevi Karigador naj bi nakazoval na kršitev zaradi suma nasprotja interesov," je še pisalo v članku.

Bistvo: vse to je bilo objavljeno še preden je isti osnutek prejel Golobov odvetnik Stojan Zdolšek, kar pomeni, da so podatki o tem "ušli" s KPK. Ostali mediji, ki običajno takšne novice objavljajo prvi, so za te informacije izvedeli šele več kot 12 ur pozneje.

Kdo je torej Nova24TV prišepnil, kaj piše v osnutku sklepa, ni znano. Komisija se v zvezi z odtekanjem informacij v tem primeru ni javno odzvala. 

Omeniti pa velja, da gre za medij, ki redno sodeluje s Petrom Jančičem, očetom Vida Jančiča. Peter Jančič je reden gost na Nova24TV, spletna stran te televizije pa redno poobjavlja njegove članke. Dokaza, da bi podatke o vsebini osnutkov sklepov KPK sporočal Vid Jančič, sicer ni.