Kultura strahu na Telekomu: kdo je pritiskal na zaposlene?

Dokumenti: več zaposlenih na Telekomu Slovenije je pred 30 milijonov evrov vrednim nakupom podjetja Actual I.T. opozarjalo na tveganja, zato so bili tarča pritiskov.

Avtor: Primož Cirman / Tomaž Modic
torek, 12. 7. 2022, 05:55


20211018-01089491
Prvi mož Telekoma Slovenije Cvetko Sršen je prezrl opozorila članov uprave in nadzornikov, da je načrtovani nakup podjetja Actual I.T. preplačan in negospodaren.
STA

Vodilni v Telekomu Slovenije so v času, ko se je družba že dogovarjala o 30 milijonov evrov vrednem nakupu podjetja Actual I.T., pritiskali na zaposlene, ki so opozarjali, da gre za negospodaren posel. 

O tem sta upravo in nadzorni svet Telekoma Slovenije že lani septembra obvestila dva člana uprave, ki sta nasprotovala nakupu: Mitja Štular, zadolžen za tehnične zadeve, in Tomaž Jontes, pristojen za komercialo. To je razvidno iz zapisnikov sej uprave in nadzornega sveta, ki smo jih začeli razkrivati včeraj. Na takratni seji uprave je Štular prisotne seznanil, da zaposleni med postopkom nakupa "zaznavajo pritiske". Svoje navedbe je pozneje ponovil tudi pred nadzorniki. Iz zapisnikov je tako mogoče razbrati, da je v Telekomu med pripravami na nakup podjetja Actual I.T. očitno vladala kultura strahu. 

V Telekomu Slovenije navedbe o pritiskih na zaposlene zanikajo. "V družbi smo izvedli ustrezne interne postopke, ki so informacije o pritiskih na zaposlene ovrgli," so nam včeraj sporočili iz družbe. Toda iz zapisnikov, ki smo jih pridobili, je razvidna drugačna slika, kot jo skušajo v teh dneh prikazati na Telekomu. To državno družbo je sicer po naših informacijah v zadnjem letu dni zapustilo več zaposlenih, ki so odkrito izražali svoje pomisleke o smiselnosti in gospodarnosti nakupa podjetja Actual I.T. 

Čeprav je Mitja Štular dolgoletni kader SDS, je pri vprašanju prevzema Actuala I.T. odkrito nastopil proti Cvetku Sršenu, izbrancu iste stranke za vrh Telekoma.
Čeprav je Mitja Štular dolgoletni kader SDS, je pri vprašanju prevzema Actuala I.T. odkrito nastopil proti Cvetku Sršenu, izbrancu iste stranke za vrh Telekoma.
Bobo

Preberite še:
Kako je šef Telekoma povozil sodelavce pri 30-milijonskem poslu

"Stojim za tem, kar sem rekel"

Kot je znano, je Telekom Slovenije pogodbo o nakupu podjetja Actual I.T podpisal konec marca, slab mesec dni pred parlamentarnimi volitvami. Gre za največji posel mandata uprave, ki jo vodi Cvetko Sršen. Že včeraj smo razkrili, da je sklenitev dogovora sledila burnemu zakulisnemu dogajanju v tej državni družbi. Poslu je ob dveh članih uprave nasprotovalo več nadzornikov, saj je po njihovem preplačan in negospodaren. Prav tako v Telekomu Slovenije nikoli niso opravili zunanjega komercialnega, tehničnega in kadrovskega pregleda podjetja Actual I.T., zato sploh niso imeli na voljo dovolj podatkov, da bi lahko odločali o nakupu. 

Komercialne, tehnične in kadrovske podlage za nakup podjetja Actual I.T. je na Telekomu Slovenije pripravljala delovna skupina, ki je morala o tem poročati upravi. Njen glavni član je bil Samo Jošt, dolgoletni visoki uslužbenec Telekoma Slovenije, ki se je po imenovanju Cvetka Sršena vrnil na položaj vodje kontrolinga. Toda že kmalu so se v upravi pojavili sumi, da njeni člani od delovne skupine prejemajo le tiste informacije, ki gredo v prid odločitvi o nakupu Actuala I.T. 

Na kaj je opozarjal Mitja Štular na septembrski seji uprave.
Na kaj je opozarjal Mitja Štular na septembrski seji uprave.
necenzurirano.si

15. septembra lani je tako član uprave za komercialo Tomaž Jontes na seji nadzornega sveta opozoril, da predstavniki delovnih skupin sporočajo ugotovitve, ki so si ves čas v nasprotju same s seboj. Štular se je s posameznimi člani teh delovnih skupin tudi srečal. Ugotovil je, da "ne verjamejo iskreno v potencial podjetja Actual I.T. znotraj Telekoma Slovenije, vendar tega ne upajo jasno izraziti, ker so med postopkom zaznavali pritiske". Svoje navedbe je Štular potrdil na nadaljevanju seje nadzornikov 12 dni pozneje. "Veliko sem se pogovarjal z različnimi zaposlenimi, ki so mi povedali, kako tečejo ti postopki. Svojih virov ne bom razkril. Stojim za tem, kar sem napisal in izrekel," je takrat odgovoril na vprašanje o pritiskih. 

Preberite še:
Razkrivamo: Naročniki Telekoma plačujejo televizijo SDS

Zaposlene pred Sršenom spraševali, ali nanje pritiskajo

Pri tem velja poudariti, da sta Štular in Jontes omenjala zaposlene na področjih tehnike in komerciale, ki v upravi Telekoma sodita v njuno pristojnost. Kako so se torej na njune navedbe odzvali ostali trije člani uprave Telekoma Slovenije? Iz zapisnikov sej uprave in nadzornega sveta ni razvidno, da bi jih Cvetko Sršen kadarkoli posebej komentiral. Ravno nasprotno, na seji uprave ga je ob pojasnilih Štularja in Jontesa, zakaj ne podpirata nakupa podjetja Actual I.T., "presenetilo, da se pomisleki in konkretna vprašanja niso postavljala že prej, saj postopek teče še iz časov prejšnje uprave". 

Tomaž Jontes je opozarjal na vprašljivo delo članov delovne skupine.
Tomaž Jontes je opozarjal na vprašljivo delo članov delovne skupine.
necenzurirano.si

V zapisnikih prav tako ni mogoče najti nobene izjave delavske direktorice Špele Fortin, ki je ob Sršenu in članici uprave za finance Barbari Galičič Draksler podprla nakup podjetja Actual I.T. Nekaj mesecev pred tem, maja lani, je sicer nadzorni svet njeno osnovno plačo izenačil s plačami ostalih članov uprave. To so nam včeraj potrdili tudi na Telekomu Slovenije. Če je Špela Fortin pred tem mesečno prejemala 8.800 evrov bruto (brez bonitet in drugih prejemkov), njena plača od sredine lanskega leta znaša 12.200 evrov bruto, kar je enako 90 odstotkom plače Cvetka Sršena.

Ko je Štular stopil pred nadzorni svet, je vztrajal pri svojem. Nadzornica Jana Žižek Kuhar je sicer maja letos odstopila iz osebnih razlogov.
Ko je Štular stopil pred nadzorni svet, je vztrajal pri svojem. Nadzornica Jana Žižek Kuhar je sicer maja letos odstopila iz osebnih razlogov.
necenzurirano.si

Kaj pa nadzorni svet? Ko je Štular ponovil izjave o pritiskih, je njegov predsednik Iztok Černoša zahteval pisno poročilo o teh navedbah. Kot je razvidno iz zapisnikov, je nato Černoša na sejah člane delovnih skupin kar pred Sršenom in drugimi navzočimi spraševal, ali so bili tarča pritiskov. Vsi so to zanikali. 

Včeraj so nam iz Telekoma sporočili, da so se "informacije o pritiskih na zaposlene, ki so vsak s svojega strokovnega področja svoje delo opravili temeljito in poglobljeno, izkazale za neresnične". Kdo vse je pritiskal na zaposlene, Štular na sejah ni razkril. Za pojasnila nam ga včeraj ni uspelo priklicati.

Preberite še:
Javni denar za financiranje brezplačnika SDS #foto

Odvetnik Nova24TV delal za Kokotovo podjetje 

Zapisniki sej uprave in nadzornega sveta dokončno potrjujejo, da so na Telekomu Slovenije lani resno razmišljali o nakupu podjetja Flawlesscode, ki je v lasti članov družine Tomaža Kokota, generalnega direktorja Pošte Slovenije. Njegova stična točka s Cvetkom Sršenom je SDS. Medtem ko je bil kandidat stranke za župana Poljčan, se je Sršen za ta položaj potegoval v Krškem. Tudi v tem primeru so se pojavljali enaki pomisleki kot pred nakupom Actuala I.T., saj naj bi bil načrtovani prevzem podjetja Flawlesscode krepko preplačan. Nekateri člani nadzornega sveta Telekoma Slovenije so se zato že vnaprej želeli zavarovati pred odgovornostjo.

Tako je Radovan Cerjak, ki je bil v nadzorni svet Telekoma imenovan v času tretje vlade Janeza Janše, na seji septembra lani razkril, da je "pred leti za FlawlessCode opravil neko manjšo storitev. Izdan je bil račun v višini okoli 500 evrov". Zanimalo ga je, ali je zaradi tega v konfliktu interesa. Predsednik nadzornega sveta Iztok Černoša ga je pomiril, da FlawlessCode ni več na seznamu Telekomovih tarč. Hkrati so v predlog kupoprodajneg pogodbe za Actual I.T. vnesli celo posebno omejitev, da to podjetje ne sme kupiti podjetja Flawlesscode. 

Cerjak je sicer v širši javnosti najbolj znan kot odvetnik Nova24TV, strankarske televizije SDS, ki ga je ta stranka spravila tudi v nadzorni svet Slovenske tiskovne agencije (STA). Kmalu zatem je proti takratnemu direktorju Bojanu Veselinoviču vložil ovadbo zaradi zlorabe položaja, ki jo je specializirano državno tožilstvo zavrglo.