mazáštvo -a s (ȃ): nav. slabš. nestrokovno opravljanje kakega dela, zlasti zdravljenja: preganjati mazaštvo; ukvarjati se z mazaštvom
vir: SSKJ, 2014
Hitro testiranje za covid-19, sadovnjak spora, na katerem se krešejo kopja stroke in javnega mnenja, kvaliteta testov in izvedba testiranja, denar. Poplava informacij. So testi dovolj dobri za uporabo, čeprav ne izpolnjujejo pogojev razpisa? Ali je verjeti strokovnim mnenjem vlade, da je hitro testiranje pomembno zamejilo epidemijo? Glede na popoln kaos je potrebno stopiti korak nazaj in dobro zajeti sapo. Začnimo torej na začetku.
Kaj je strokovno mnenje? In kaj ni?
Kako vemo, ali je mnenje strokovno ali ne? Strokovno mnenje bo, kadar je to mogoče, podkrepljeno s citati, viri, pri katerih je mogoče neodvisno od zapisanega potrditi njegovo resničnost. Pri vseh utečenih vprašanjih s tem ne bo težav, v strokovnem mnenju bodo citirani zapisi strokovnih člankov, učbenikov, pravilnikov, zakonov ali drugih relevantnih dokumentov, kjer bo lahko vsak, ne glede na naziv, sam preveril, kaj drži in kaj ne drži.
Če to ni mogoče, ker se srečujemo z novo, posebno situacijo, za katero nimamo vnaprej napisanega pravilnika, bo strokovno mnenje vsebovalo vsaj: ime, priimek, strokovni naziv in podpis strokovnjaka, ki je mnenje oblikoval. S tem na eni strani pomiri bralca, da je mnenje prišlo od osebe, pri kateri je mogoče preveriti kredibilnost, izkušnje in strokovnost na podlagi izkušenj, objav in slovesa. Po drugi strani identifikacija pisca služi kot varovalka, če je strokovnjak podal mnenje, ki je vse kaj drugega kot strokovno in so v njem stvari, ki so v posmeh stroki, bo s svojim podpisom zajamčil, da bo posmeh letel nanj.
Mnenje o strokovnem vprašanju, ki ne citira virov in nima navedenega avtorja, torej ni strokovno mnenje, ki bi ga lahko uporabljali za utemeljevanje ukrepov, za katere nam je sodba ustavnega sodišča naložila, da jih moramo najmanj enkrat tedensko preveriti, ali so še potrebni.
Preberite še:
Uradno: država kupila neustrezne hitre teste
A sploh kdo preverja, ali so ljudje v karanteni?
Določena mnenja, ki smo jih okoli hitrih testov že slišali, so vredna posmeha. Hitro testiranje nam namreč omogoči, da teste razširimo na čim večji krog ljudi, sicer za ceno manjše občutljivosti. To je lahko koristno in bo lahko omejilo epidemijo, če teste pravilno uporabljamo.
Toda dejavnik, ki omejuje uporabo testa, ni diagnostična učinkovitost testa, temveč nadzor nad izvajanjem karantenskih odločb. Čisto nič nam tako ne pomaga, če lahko posamezniki, ki jim je bila odrejena karantena, prosto hodijo naokoli in širijo virus dalje. Učinkovitega nadzora nad karantenami ni, čeprav je to bila že spomladi šibka točka odziva na epidemijo. Okuženi s pozitivnim rezultatom se namreč brez strahu sprehajajo po okolici, hodijo po trgovinah in zahajajo k sosedom v zidanice. Zato so določena strokovna mnenja - recimo tisto, da se epidemija umirja tudi zaradi hitrega testiranja - vredna posmeha.
Trenutni način uporabe hitrega testiranja zato ne more imeti pomembnega učinka na zajezitev epidemije, saj za to niso in nikoli niso bili izpolnjeni niti najosnovnejši pogoji. To žal ne pomeni, da pri testiranju ni bilo storjenih napak - tudi takih, vrednih posmeha.
Preberite še:
Janša povozil stroko in rešil dobavitelje hitrih testov
Uvajanje testov brez preizkusov je malomarnost
Vsak test je dober samo toliko, kot se ga dobro uporablja. Vrhunski testi nam ne koristijo, če jih ne uporabljamo pravilno. Mejno uporabni testi so lahko koristni, če jih znamo uporabljati, če se zavedamo njihovih prednosti in njihovih slabosti, če testiranje izvajamo tako, da čim bolj izkoristimo njihove prednosti in zaobidemo njegove slabosti.
To lahko naredimo samo v primeru, da najprej poznamo prednosti in slabosti testov, ki jih uporabljamo. Prav to je ena izmed ključnih točk predhodnega preizkušanja metod, s katerimi delamo. Verifikacija testov podjetja Majbert Pharm, ki jo je izvedel Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), je odlična študija analitskih lastnosti testa, vendar nič več kot to. Kako občutljiv je test na razmere, v katerih delamo? Potrebujemo zaprt in ogrevan prostor, ali je dovolj kontejner? Kako pogoste so napake pri ekstrakciji, potrebujemo za to obsežnejša navodila? Pri kakšni stopnji naglice pričakujemo napake pri ekstrakciji? Pri zamenjavi pacientov? Je pomembno, ali kanemo tri ali štiri kapljice, saj so navodila v testih tu nekonsistentna? Kako hitro bo test pokazal pozitiven rezultat, potrebujemo štoparico za vsak test posebej? Kako hitro bo pokazal lažno pozitiven rezultat (hitri testi tega tipa bodo po dovolj časa praviloma pokazali testno črtico), potrebujemo alarm pri vsakem testu?
V navodilih sicer pišejo neka okvirna priporočila, kako naj bi test izvajali. Toda navodila proizvajalca moramo vedno preizkusiti v svojih pogojih dela, pogosto tudi pripravimo svoja navodila, ki so prilagojena našemu osebju, načinu in pogojih dela.
Tega država niti ni naredila niti ni od izvajalcev ni zahtevala, da to storijo sami. Vsem je pomembno samo, da se delajo "hitri testi" in da dobivamo "rezultate". Če ne vemo, kaj ti rezultati pomenijo in delamo nekaj na pamet, nas to niti ne zanima preveč. Saj so testi dovolj dobri, 80-odstotno občutljivost imajo ... Ja, kadar jih dela NLZOH, pri svojih pogojih dela in s sedmimi specialisti klinične mikrobiologije za strokovni nadzor, kar preračunano nanese slabih petnajst testov na specialista na dan. Pri hitrem testiranju pa se izvaja po deset testov na medicinsko sestro na uro.
Pogost izgovor tu je naglica in nujnost uvedbe hitrega testiranja. Naglica in nujnost je obstajala mogoče marca lani, ko hitrih antigenskih testov še niti nismo imeli:
- prvi hitri antigenski testi so bili v Sloveniji na voljo aprila 2020,
- drugi val je ob nas pljusknil septembra 2020,
- ostre ukrepe proti epidemiji smo uvedli oktobra 2020,
- hitro testiranje smo napovedali v začetku decembra 2020 in
- z njim začeli tri tedne kasneje.
NLZOH je svoje testiranje začel 4. januarja 2021 in izdal končno poročilo 17. januarja 2021, čeprav je šlo za precej obsežno študijo. Na voljo je bilo dovolj časa, da bi pristojni izvedli primerno verifikacijo dvajset različnih testov, med njimi izbrali najprimernejše in izdali primerna priporočila in postopke, kako ravnati za vsakega izmed njih. Dokumentacije, standardnih operacijskih postopkov in strokovnega nadzora ni ali je v celoti prepuščena dobri volji izvajalca. Kdor hoče kvaliteto, jo ima, komur je vseeno, je pač nima.
Uvajanje testov brez predhodnega preizkušanja je malomarnost in opuščanje dolžnosti. Tako imenovani strokovnjak, ki se pod hitro testiranje ni želel podpisati, je vedel, kaj dela.
Preberite še:
Razkrivamo: Majbert Pharm odpoklicuje hitre teste s trga
Minimalni standardi testiranja
Slovensko združenje za klinično kemijo in laboratorijsko medicino (SZKKLM) je leta 2014 izdalo Priporočila za organiziranje in izvajanje laboratorijskih testov ob pacientu. Gre za 11. knjižico zbirke Priporočeni postopki, kjer so zbrani najpomembnejši postopki, ki jih morajo laboratoriji izvesti, kadar uvajajo testiranje ob pacientu. Hitro testiranje na covid-19 je oblika testiranja ob pacientu. Knjižica je prosto dostopna na tej povezavi.
V knjižici so jasno zapisani minimalni standardi vodenja, kadrov, zunanjega nadzora, prostorov, nazora kakovosti, vodenja podatkov in drugih standardov, ki jih morajo upoštevati laboratoriji, ki opravljajo testiranje ob pacientu.
Hitro testiranje na covid-19 tam, kjer je nadzor vzpostavljen, poskuša slediti priporočilom – toda nadzor je prepuščen le in samo dobri volji izvajalca testiranja. Tisti izvajalci, ki imajo vzpostavljen sistem testiranja ob pacientu in izvajajo hitro testiranje (praviloma gre za javne zavode), se pravil lahko držijo, toda to niti ni bil pogoj za izvedbo hitrega testiranja. Pri izvedbi nadzora in odgovornosti gre izključno za dobro voljo in strokovno odgovornost tistih, ki jim je mar za rezultate testiranja.
Strokovni nadzor, upoštevanje strokovnih priporočil in minimalnih standardov zato pri nas sploh niso pogoj za izvedbo testiranja. Vsaj en izvajalec testiranja strokovnega minimuma ne izpolnjuje in izvaja testiranje kar malo "po domače".
Gre za mazaštvo.
Preberite še:
Posli s hitrimi testi so rezervirani za prijatelje SDS
O avtorju:
*Tako imenovani strokovnjak in prisilni prostovoljec, ki se trudi, da vsaj njegovi delajo dobro. Svoje identitete ne želi razkriti, saj se boji povračilnih ukrepov in pogroma portalov tovarne zlobe.
Mnenje avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.
