Posli s hitrimi testi so rezervirani za prijatelje SDS

Kako si je vplivni zdravnik, ki že vrsto let sodeluje s SDS, tlakoval pot do enega največjih državnih poslov med epidemijo?

Avtor: Primož Cirman / Tomaž Modic / Vesna Vuković
ponedeljek, 21. 12. 2020, 05:55


Necenzurirano prenos
Kirurgu Marku Bitencu bo vpliv in dobre veze pri aktualni vladi očitno uspelo unovčiti tudi v poslu.
STA

Na Kongresnem trgu v Ljubljani se predvidoma jutri začenja poskusno testiranje prebivalstva s hitrimi antigenskimi testi. V prihodnjih tednih bodo testiranje prevzeli zunanji izvajalci z mobilnimi enotami. Ministrstvo za zdravje, ki ga od petka vodi predsednik vlade Janez Janša, jih izbira z javnim pozivom, na katerega se je prijavilo 42 ponudnikov. Po naših informacijah pa je prvi favorit za enega največjih poslov med epidemijo Zdravstveni zavod Zdravje iz Ljubljane, ki je v lasti priznanega kirurga Marka Bitenca.

Bitenc je lastnik zasebne klinike Kirurgija Bitenc in nekdanji predsednik zdravniške zbornice, za katerega je javno znano, da je blizu SDS. Že vrsto let sodeluje s stranko in njenim strokovnim svetom za zdravstvo. Med prvo Janševo vlado je bil član svetovalne skupine pri ministru za zdravje Andreju Bručanu, ki mu je nato brez razpisa podelil koncesijo in se znašel v predkazenskem postopku. Marca letos, ko je Janša še tretjič prevzel oblast, pa je Bitenc postal član vladne svetovalne skupine za covid-19, v kateri je še danes. Ko je aprila na Brniku pristalo letalo Joca Pečečnika s prvo večjo pošiljko zaščitne opreme, se je Bitenc ob njej fotografiral v družbi dveh ministrov: Zdravka Počivalška in Tomaža Gantarja

Vpliv in dobre veze pri aktualni vladi bo Bitencu očitno uspelo unovčiti tudi v poslu. Na javnem pozivu ministrstva je ponudil največ, kar trideset mobilnih enot z ekipami zdravstvenih delavcev, ki bi v imenu države izvajali hitro testiranje na terenu. To ne bi bilo nič nenavadnega, če Bitenc ne bi bil del vladne skupine, ki je vnaprej seznanjena z vsemi ključnimi informacijami o boju proti epidemiji. Tudi s področja, na katerem si zdaj obeta posel z državo.

Ko je aprila na Brniku pristalo letalo Joca Pečečnika (skrajno levo) s prvo večjo pošiljko zaščitne opreme, so se ob njej fotografirali še član vladne strokovne skupine Marko Bitenc (drugi z leve), minister za zdravje Tomaž Gantar (tretji z leve) ter minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek (skrajno desno).
Ko je aprila na Brniku pristalo letalo Joca Pečečnika (skrajno levo) s prvo večjo pošiljko zaščitne opreme, so se ob njej fotografirali še član vladne strokovne skupine Marko Bitenc (drugi z leve), minister za zdravje Tomaž Gantar (tretji z leve) ter minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek (skrajno desno).
Twitter

42 ponudnikov, največ mobilnih enot ima Bitenc

Hitri testi so glavni posel drugega vala epidemije covid-19. Država bo namreč že v začetku januarja množično testirala več skupin prebivalstva. Kot prvi naj bi prišli na vrsto zaposleni v šolstvu, čemur bi sledilo odprtje šol. Še pred tem bodo morali na ministrstvu za zdravje odločiti, kdo bo lahko jemal brise, v kolikšnem obsegu in koliko denarja bo za to prejel. "Postopek je v teku, zato podrobnejših informacij ni dopustno razkriti," so nam pojasnili na ministrstvu. 

Na javni poziv ministrstva se je odzvalo več javnih zdravstvenih domov, zasebnih zdravstvenih klinik in diagnostičnih centrov, pa tudi zdravniki specialisti, družinski zdravniki, zobozdravniki, podjetja, ki se ukvarjajo z varstvom pri delu ... Kot kaže, je bil med vsemi najbolj pripravljen Bitenc. "Odzvali smo se na poziv ministrstva za zdravje za izvajanje testiranja in prijavili trideset mobilnih enot. Do trenutka pisanja odgovorov na vaša vprašanja povratne informacije z ministrstva še nismo prejeli," je oddajo ponudbe za necenzurirano.si potrdil Marko Bitenc.

Množično testiranje prebivalstva spremljajo številni zapleti. Danes bi se moralo v Ljubljani začeti poskusno testiranje, a ga je ministrstvo za zdravje preložilo na jutri. Uradno zato, ker "potekajo določena strokovna usklajevanja, tudi o dodatnih lokacijah poskusnega testiranja". Dejansko bodo šele danes prejeli prvo pošiljko hitrih testov.
Množično testiranje prebivalstva spremljajo številni zapleti. Danes bi se moralo v Ljubljani začeti poskusno testiranje, a ga je ministrstvo za zdravje preložilo na jutri. Uradno zato, ker "potekajo določena strokovna usklajevanja, tudi o dodatnih lokacijah poskusnega testiranja". Dejansko bodo šele danes prejeli prvo pošiljko hitrih testov.
STA

"Zdravstveni zavod Zdravje ima že od prvega vala pandemije vzpostavljeno točko za jemanje brisov po principu 'drive in', že v času prvega vala smo vzpostavili in z mobilnimi enotami izvajali odvzeme brisov po terenu – športniki, proizvodnja itd. Sedem dni v tednu jemljemo brise tako na naši lokaciji kot z mobilnimi enotami," pojasnjuje Bitenc. Sodelujejo tudi z ljubljansko družbo Avant Car, eno vodilnih na področju izposoje avtomobilov pri nas.

Posli s hitrimi testi so Zdravstvenemu zavodu Zdravje prinesli tudi rekordne prilive iz javne blagajne. V letošnjem letu je od ZZZS prejel že več kot milijon evrov, kar je skoraj enkrat več kot v celotnem lanskem letu.

Preberite še:
Ta vlak smrti je treba zaustaviti #analiza

Zakaj se Bitenc ni izločal iz odločanja o hitrih testih?

Ravno zaradi nevarnosti odtekanja pomembnih informacij morajo vsi člani vladne svetovalne skupine kot tudi zunanji strokovnjaki, ki so navzoči na sejah, podpisati "izjavo o neobstoju nasprotja interesov". S tem zagotavljajo, da dobljenih informacij ne bodo uporabili v zasebne namene.

Se je kot član skupine, ki je dala vladi ključna priporočila glede hitrih testov, znašel v konfliktu interesov? Ne, poudarja Bitenc, saj "je pobuda glede množičnega testiranja prišla s strani politike". Toda obenem priznava, da je skupina, katere član je, pripravila nekatere ključne dokumente za uvedbo množičnega testiranja, ki mu bo zdaj prineslo posel. "Strokovna skupina je razpravljala o izvajanju hitrih testov in pripravila strategijo usmerjenega testiranja s hitrimi testi. Tej strategiji sem dal svoj glas," je dejal. 

Čeprav je bil Marko Bitenc član vladne strokovne skupine, ki jo je vodila Bojana Beović in je odločala tudi o hitrih testih, se pri tem vprašanju nikoli ni izločil.
Čeprav je bil Marko Bitenc član vladne strokovne skupine, ki jo je vodila Bojana Beović in je odločala tudi o hitrih testih, se pri tem vprašanju nikoli ni izločil.
STA

Kot je pojasnil, "se pri odločanju skupine o tem nikoli ni izločil". Zakaj ne? "Sprejemali smo strokovna priporočila, ki so jih - ali pa tudi ne - upoštevali odločevalci," je pojasnil Bitenc. "Na vprašanje, kako moje članstvo v strokovni skupini vpliva na izbiro Zdravstvenega zavoda Zdravje za izvajanje testiranja s hitrimi testi, vam ne znam odgovoriti. Vprašajte na ministrstvo za zdravje," je poudaril Bitenc. 

"To dejavnost smo izvajali, jo izvajamo in bomo izvajali ne glede na to, ali bomo izbrani za izvajanje množičnega testiranja s hitrimi testi," je še dodal Bitenc.

Preberite še:
Dokumenti: skupina Beovićeve ni predlagala policijske ure

Tudi državni dobavitelji hitrih testov povezani s SDS 

Bitenc sicer ne bi bil prvi podjetnik, povezan s SDS, ki bi dobil večji posel s hitrimi testi v času drugega vala epidemije. Konec prejšnjega tedna je država pol milijona testov, ki jih bo uporabila za množično testiranje, po številnih zapletih kupila od ljubljanskega podjetja Majbert Pharm. Pred nekaj meseci sta ga prevzela Mariborčan Alan Amadej Eferl, ki ga je spletna stran Kriptoreporter označila za "kralja piramid", in Klemen Nicoletti, ki je v zadnjih letih sodeloval v več shemah mrežnega trženja in kriptoprojektu Coinspace. Ta se je izkazal za eno največjih prevar, v kateri naj bi denar izgubilo na milijone vlagateljev po vsem svetu. 

V posel je po poročanju 24ur.com vpleten tudi Luka Lah, član podmladka SDS in Eferlov prijatelj. Na dan podpisa pogodbe je na socialnem omrežju Instagram objavil: "Fantje, fantje, danes smo sklenili 'bolan' posel." Objavo je vmes že izbrisal. Lah, Eferl in Nicoletti so že vrsto let tesni poslovni sodelavci. Skupaj so ustanovili zdaj že ugaslo kripto platformo Bereal Estate, o kateri vlagatelji že od začetka leta 2018 ne morejo izvedeti ničesar. Pred tem so jim na vložke, visoke od 500 do 28.000 evrov, obljubljali kar 130-odstotni donos.

Država je dobavo hitrih testov zaupala podjetniku Alanu Amadeju Eferlu (desno), ki ga je spletna stran Kriptoreporter označila za "kralja piramid". V posel je vpleten tudi Luka Lah (levo), član podmladka SDS in Eferlov prijatelj.
Država je dobavo hitrih testov zaupala podjetniku Alanu Amadeju Eferlu (desno), ki ga je spletna stran Kriptoreporter označila za "kralja piramid". V posel je vpleten tudi Luka Lah (levo), član podmladka SDS in Eferlov prijatelj.
Facebook

Uradna lastnica dveh podjetij iz te sheme, Bereal Estate in Bereal Holding iz Londona, je bila državljanka Bosne in Hercegovine Jelena Sladojević. Po ugotovitvah preiskovalnih organov več držav je kot slamnata oseba serijsko dvigovala denar z bančnih računov v Avstriji. Nakazovala so ji ga podjetja iz kroga nekdanjega župana Zavrča Mirana VukaRoka Snežiča, zdaj Janševega svetovalca za področje davkov, in Dijane Đuđić, ki je s SDS leta 2017 podpisala pozneje prekinjeno pogodbo o 450.000 evrov vrednem posojilu.

Pogodbo za posel s hitrimi testi, vreden milijon evrov, je tik pred odstopom podpisal zdaj že nekdanji zdravstveni minister Tomaž Gantar. Podjetje Majbert Pharm bo hitre teste dobavilo za nekaj manj kot dva evra na kos, prva večja pošiljka pa naj bi prišla že danes. Alan Amadej Eferl je sicer ustanovitelj spletne platforme Tabler, ki je na vrhuncu drugega vala v Ljubljani organizirala skrivno zabavo za petdeset ljudi, sam pa jo je promoviral na družbenem omrežju Instagram. To pomeni, da država hitre teste kupuje od podjetnika, ki je javno pozival h kršenju ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa. Eferl je uradno prijavljen v poštnem nabiralniku smučarskega centra v Dubaju.

Nepovratni milijoni za zasebno kliniko na Golniku

Kirurg Marko Bitenc je eden največjih zasebnih koncesionarjev pri nas. Njegova klinika je v letošnjem letu kljub omejenemu delovanju prejela več kot štiri milijone evrov, kar je največ doslej. Bitenc je eden tistih, ki skoraj vse prihodke dobijo od ZZZS, saj se ukvarjajo s tako dejavnostjo, ki je draga in samoplačnikov skorajda ni.

Do koncesije je Bitenc prišel brez razpisa v času prve Janševe vlade, kar je takrat sprožilo očitke o divji privatizaciji zdravstva. Zgodba se v času tretje Janševe vlade ponavlja. Po neuradnih informacijah Dnevnika si obeta do 15 milijonov evrov nepovratnih evropskih sredstev, s katerimi bi na Golniku zgradil bolnišnico in dom za starejše. Bitenčev projekt naj bi bil namreč uvrščen v vladni načrt za črpanje denarja iz sklada Evropske unije za obnovo in odpornost po epidemiji.