"Še dobro, da je vojna tako grozljiva. Če ne bi bila, bi se je lahko navadili in bi nam postala všeč." - Robert E. Lee, poveljnik konfederacijskih sil med ameriško državljansko vojno
Nad Slovenijo se je razplamtela vojna. Nebo je obarvala rdeče, potem modro, pa rumeno in nato zopet rdeče. Bliske in poke so preglasili le kriki za vedno pohabljenih, nova salva je šla v nebo, eksplozijam v zraku in na tleh so se pridružili poki steklenic šampanjca in šumenje rujne kapljice. Iz milijona grl je v tistem hipu zabobnelo: "Srečno novo leto!". Bilanca s pirotehniko za vedno zaznamovanih mladoletnikov je na naslovnice prišla šele nekaj dni kasneje.
Letos smo nekaj naredili narobe. V preteklih letih je bilo vsako leto opazno manj pokanja kot leto poprej, toda tokrat je bilo ponovno skoraj kot na soški fronti. Kot kaže, je zopet prevladala vraža, da brez pokanja novo leto ne bo prišlo in se bomo namesto v 1. januar zbudili v 32. december. Če kdo v to še vedno verjame, naj ga pomirim. Res gre samo za vražo.
Toda sam obseg pokanja bi bil še znosen. Nekateri ga očitno rabijo, sicer polnočni šampanjec ne šteje. Veliko bolj zaskrbljujoče je, da je nespametno pokanje petard petim mladoletnikom odneslo roke in enemu oko. Nič od tega jim ne bo zraslo nazaj in zaradi nekaj trenutkov "užitka" pri pokih so zdaj zaznamovani za vse življenje. Ponovno so postale popularne predelave pirotehnike, ki iz nevarne igrače naredijo smrtno nevarno orožje.
Preberite še:
Slovenija bo v vesolju postala kolonialna sila. Praznujmo ta dodatni strošek v proračunu.
Bi kdo dal ključe svojega porscheja trinajstletniku?
Kaj nam je bilo tega treba? V Sloveniji smo že leta 2008 prepovedali petarde. A realnost je drugačna. Polno je preprodajalcev. Možne so tudi dostave iz tujine, kjer nam Pošta Slovenije malodane prisilno na dom dostavi za cel arzenal eksplozivnih sredstev.
Se tega resnično ne da bolj omejiti? Vsi poškodovani so bili mlajši od 15 let, medtem ko je nakup pirotehnike dovoljen samo polnoletnim. To pomeni, da je bila neka starejša oseba tako neumna, da je otroku dala v roke nekaj, kar mu lahko odtrga roko, in ga pustila, da se je šel s tem igrat. Nesreča mladoletnika s pirotehniko tako v resnici ni nesreča, do poškodbe ni prišlo, ker je imel nekdo smolo. Boljši opis bi bil opustitev starševske odgovornosti in povzročanje splošne nevarnosti.
Bi kdo dal ključe svojega porscheja trinajstletniku? Naj se otrok malo zabava, saj je novo leto. Srčno upam, da ne. Upam tudi, da glavni razlog ni ta, da je takšen avto res drag, ampak ker lahko pride do res hude nesreče. Kako torej, da tega zadržka nimamo pri eksplozivnih sredstvih? Eksplozije so po definiciji nevarna stvar, nekatere celo bolj kot avtomobili. Za razliko od dragega avtomobila poceni pirotehnika nima prav veliko mehanizmov, ki zmanjšajo možnost poškodbe.
Preberite še:
Zakaj je sneg pozimi prva novica ali kaj se je zgodilo z mediji
Vključita naj se policija in center za socialno delo
Na ponoven porast nadležnega pokanja in poškodb se kot država in kot družba moramo odzvati. Kampanje v preteklih letih so bile uspešne, toda občuten del tega uspeha je izpuhtel v zrak, v žaru raznobarvnih iskric in detonacijah skoraj ubojnih sredstev. Vprašanje ni, ali so potrebne spremembe, temveč kako korenite morajo biti.
Za začetek lahko samo zahtevamo, da se spoštuje že obstoječa pravila. Pokanje v strnjenih naseljih ni dovoljeno in ga je potrebno preganjati. Prodaja ali izročanje pirotehnike mladoletniku mora v vseh primerih obravnavati center za socialno delo ne glede na to, ali je prišlo do nesreče ali ne. Metanje petard v ljudi ali živali je potrebno ustrezno sankcionirati, saj gre za napad in zagrožena kazen je leto dni zapora.
Tudi Pošta Slovenije ima vso pravico zavrniti raznašanje nevarnega materiala. Zakon celo izrecno prepoveduje pošiljanje vnetljivih, radioaktivnih in eksplozivnih stvari. Prvo dvoje pirotehnika vsekakor je. Upam, da vsaj radioaktivnih raket letos ni nihče sprožil. Te dajo res zanimive učinke, kar vprašajte koga iz Černobila, kaj vse se lahko zgodi.
Kako lahko hitro ukrepamo
Nekateri ne morejo praznovati, brez da bi s pokanjem travmatizirali divje in domače živali daleč naokoli. To je žal dejstvo, s katerim bomo morali še nekaj časa živeti. Toda poleg zasledovanja tihotapcev in zalezovanja virov nezakonito poklonjenih petard imamo na voljo kar nekaj enostavnih korakov, ki smo si jih kot družba že predpisali. Samo slediti jim moramo. Kakšna prepoved oglaševanja pirotehnike tudi ne bi škodila, mogoče z nevtralno embalažo in nazornimi opozorilnimi slikami v stilu škatlic cigaret.
Vse to so relativno enostavni koraki, ki jih lahko sprejmemo do naslednje "vojne" na domačem nebu. Če se komu mudi in bi rad doživel pravo pokanje, pa tudi ve, kam lahko gre. Še plačan bo.
O avtorju:
Tako imenovani strokovnjak in prisilni prostovoljec, ki se trudi, da vsaj njegovi delajo dobro. Svoje identitete ne želi razkriti, saj se boji povračilnih ukrepov in pogroma portalov tovarne zlobe.
Mnenje avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.
