Na ministrstvu za zdravje, ki ga začasno vodi premier Janez Janša, so že v začetku januarja vedeli, da hitri antigenski testi, ki jih je državi dobavilo podjetje Majbert Pharm, ne izpolnjujejo razpisnih pogojev in so zaradi tega manj zanesljivi. Kljub temu so se odločili nadaljevati z množičnim testiranjem prebivalstva.
To razkriva elektronska komunikacija med podjetjem Majbert Pharm in izvajalci testiranja, ki smo jo pridobili v uredništvu. Iz nje je razvidno, kaj je šlo narobe v drugem tednu testiranja in kdo je odgovoren za zaplete. Težava ni bila le v kakovosti hitrih testov, za katere se je po poznejšem preverjanju izkazalo, da ne dosegajo zahtevanega strokovnega kriterija 90-odstotne občutljivosti, ampak tudi v paličicah za odvzem brisov.
V škatlah s testnimi paketi tako ni bilo ustreznih paličic za bris nosnega dela žrela, kar je bil pogoj v javnem naročilu, temveč le paličice za bris žrela. Te pa dajejo manj zanesljive rezultate oziroma odkrijejo manjše število okuženih z novim koronavirusom. Po besedah vodje laboratorija enega od zdravstvenih domov, ki je želel ostati neimenovan, so testi z brisom v žrelu ne le zamudnejši, ampak so pri tem tudi pogostejše napake, saj je odvzem brisa težji. Zaradi nezadovoljstva izvajalcev testiranja je Majbert Pharm naknadno zagotovil ustrezne paličice, ki pa so bile brez oznak, zato je inšpekcija prepovedala njihovo uporabo.
Tu pa je prišlo na vrsto ministrstvo. Namesto, da bi zaustavilo testiranje oziroma od dobavitelja zahtevalo spoštovanje pogodbe, se je postavilo na njegovo stran. Izvajalcem je naročilo, naj do nadaljnjega jemljejo žrelne brise. Izdalo je torej navodilo, s katerim je dovolilo uporabo opreme iz kompleta, ki ni ustrezala razpisnim pogojem in ni omogočala ustreznega testiranja. Pri tem se je sklicevalo na mnenje strokovnjakov, češ da to ne bo imelo večjega vpliva na testiranje. Katerih strokovnjakov, ni znano.
S tem se ne strinja vodja strokovne skupine za hitre teste dr. Viktorija Tomič, ki je pripravila nacionalna priporočila za nabavo in uporabo hitrih testov. "Za diagnostiko covida-19 sta primeren bodisi bris nosu bodisi bris nosnega dela žrela oziroma nazofarinksa. Samostojni bris žrela ni primeren," je opozorila. Že pred tem je za v pogovoru za necenzurirano.si poudarila, da se sama nikoli ne bi lotila nabave hitrih testov na način, kot ga je izpeljala država.
Preberite še:
Uradno: država kupila neustrezne hitre teste
Kaj vse je narobe s hitrimi testi
Informacije o neustreznosti testov se pojavljajo od samega začetka množičnega testiranja. Že po nekaj dneh so izvajalci poročali o različnih težavah:
- v murskosoboški šoli za otroke s posebnimi potrebami so ugotovili številne lažno pozitivne rezultate, zaradi česar so morali prestaviti odprtje šolskih vrat.
- v zdravstvenem domu Trebnje so zaradi nejasnih in razmazanih rezultatov prenehali s testiranjem in zahtevali druge hitre teste.
- nekateri so dobivali teste z deformiranimi ploščicami, od katerih je odstopal lakmusov papir.
- drugim se je zgodilo, da ni deloval tako imenovani kontrolni material, s pomočjo katerega preverjajo, ali hitri testi sploh delujejo. To je bil eden od razpisnih pogojev, zaradi katerega so izločili pet od šestnajstih ponudnikov.
- premalo je bilo tudi tekočine v epruvetah, v katero se pomoči paličica po odvzemu brisa. V posameznih primerih je sploh ni bilo.
Kljub temu so nadaljevali z množičnim testiranjem, dokler ni v dogajanje posegla javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP). Uvedla je izredni nadzor nad hitrimi testi in 7. januarja začasno ustavila množično testiranje. Njeni inšpektorji so namreč v škatlah s testnimi paketi našli paličice za bris nosnožrelnega predela, ki niso nosile oznake CE, kar dovoljuje njihovo uporabo na ozemlju EU. Ker se niso mogli prepričati o varnosti materiala, so prepovedali njihovo uporabo.
Še isti dan je ministrstvo za zdravje vsem izvajalcem poslalo okrožnico, s katero jih je obvestilo, da lahko za testiranje uporabljajo paličice za bris žrela, ki so že priložene škatlam s testnimi kompleti, "saj ta na podlagi mnenja strokovnjakov pomeni nekoliko manjšo zanesljivost, ki pa za presejalno testiranje ne predstavlja večjega odstopanja". To pomeni, da se je zavedalo, da hitri testi podjetja Majbert Pharm ne ustrezajo enemu od pogojev javnega naročila.
Preberite še:
Dobavitelji hitrih testov pokukali iz Snežičevega nabiralnika
Koliko je bilo brisov žrela?
Tisti dan so novinarji oddaje Tarča na RTV Slovenija z gosti raziskovali dogajanje okoli hitrih testov. Oddaje se je udeležil direktor podjetja Majbert Pharm Klemen Nicoletti. Ogorčenemu direktorju Zdravstvenega doma Ljubljana Rudiju Dolšaku, ki je zaradi odločbe JAZMP moral ustaviti testiranje v dvorani na Kodeljevem, je zagotovil, da bodo na lastne stroške zagotovili nove, ustrezne paličice za bris nosnega dela žrela. To se je tudi zgodilo.
Toda elektronsko sporočilo, ki ga je podjetje Majbert Pharm prejšnji teden posredovalo izvajalcem, razkriva, da so zamenjali le del testnih paketov. V njem opozarja, da so bili z ministrstvom za zdravje dogovorjeni zgolj, "da vam za neko vmesno obdobje brezplačno in iz lastne dobre volje omogočimo prevzem dodatnih brisov, ki smo jih v tistem trenutku imeli na zalogi". Pri tem se je Majbert Pharm znova skliceval na okrožnico ministrstva o jemanju žrelnih brisov, "ki so ustrezni in priloženi testnim paketom, ki jih imate na zalogi".
Nekateri izvajalci so torej morali še naprej uporabljati brise za žrelo. Kateri in koliko hitrih testov so opravili, ni znano. Od 8. januarja, ko je inšpekcija ponovno dovolila testiranje, do danes je bilo sicer opravljenih okoli 80.000 hitrih testov in potrjenih 4296 okužb z novim koronavirusom.
Preberite še:
"Ko sama uvajam nov test, ga vedno najprej preverim"
Zaposlenim v šolstvu bodo jemali bris iz nosa
Pri zaposlenih v šolstvu, ki se morajo testirati pred načrtovanim jutrišnjim odprtjem prvih treh razredov šol, kljub vsemu ne bodo uporabili hitrih testov za bris žrela. V enem od zdravstvenih domov so nam v petek pojasnili, da so testi, ki jih bodo uporabili posebej za ta namen, prišli z dodatnimi palčkami za odvzem brisa v nosu.
Med razlogi za to bi lahko bila zadnja komunikacija med ministrstvom za zdravje in strokovno komisijo za hitre teste. Njena vodja Viktorija Tomič nam je potrdila, da so jih z ministrstva v začetku prejšnjega tedna spraševali ravno o ustreznosti oziroma zanesljivosti različnih brisov za ugotavljanje covid-19. Odgovorila jim je, da odvzem bris žrela ni primeren. Z vprašanji o tem smo se v petek obrnili na ministrstvo, vendar pojasnil nismo prejeli.
Premislili so si tudi v podjetju Majbert Pharm, kjer so še do pred kratkim vztrajali, da ne bodo več menjavali paličic. "Ker je bilo okoli (žrelnih brisov, op.p.) veliko slabe volje, smo se odločili, da vam ponovno na lastne stroške omogočimo zamenjavo testnih paketov," so v sredo sporočili izvajalcem. Zamenjavo so opravili v petek.
Preberite še:
Posli s hitrimi testi so rezervirani za prijatelje SDS
Izbranec države nima nobenih pripomb na teste
Za pojasnila smo zaprosili tudi kirurga Marka Bitenca, člana vladne svetovalne skupine za covid-19 in lastnika Zdravstvenega zavoda Zdravje, ki ga je država izbrala za izvajanje množičnega testiranja. V imenu države je opravil največ hitrih testov na terenu, po novem letu pa kot edini koncesionar ob zdravstvenih domovih nadaljuje z jemanjem brisov.
Zanimalo nas je, ali jih izvaja tudi z odvzemom brisa žrela in ali je v zadnjih dneh opravil kakšno zamenjavo testov oziroma paličic. Njegovih odgovorov še nismo prejeli. V obdobju od 22. decembra do 13. januarja je sicer Zdravstveni zavod Zdravje opravil 47.655 testov. Za vsakega država izvajalcu plača 15 evrov, kar pomeni, da je Bitenc dotlej opravil za 715 tisoč evrov testiranj, je poročala televizija Pop TV. Kot je ugotovila, "so zaslužki megalomanski, 10 evrov na test".
Že pred dnevi pa je Bitenc za necenzurirano.si pojasnil, da "pri izvajanju hitrih testov v sklopu množičnega testiranja nismo opazili deformacij oziroma nepravilnosti". Njihove zanesljivosti ni komentiral, "saj jih nismo izbrali mi". Dodal je, da so inšpektorji JAZMP 7. januarja v njihovem zavodu Zdravje izvedli nadzor testov, "ki jih uporabljamo in niso ugotovili nobenih pomanjkljivosti".
