Sodnico iz zadev frank oprostili vseh očitkov. Lahko se vrne nazaj na delo.

Višja sodnica Katarina Marolt Kuret, ki je od leta 2017 sodila v zadevah na temo posojil v švicarskih frankih, pozneje pa je zaradi lastnega posojila v tej valuti še sama vložila tožbo proti banki, se lahko vrne nazaj na delo. 

Kot danes poroča Dnevnik, jo je namreč disciplinsko sodišče, ki deluje pri sodnem svetu, v celoti oprostilo vseh očitkov. To je za časnik potrdila sama sodnica.

Že nekaj dni pred tem je bil preklican tudi suspenz oziroma začasna odstranitev iz sodniške službe, ki jo je izrekel predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević. "Za ta ukrep se je odločil, ko ga je predsednica disciplinskega senata pri sodnem svetu obvestila o vložitvi predloga za izrek disciplinske sankcije zoper sodnico. Predlog je vložil disciplinski tožilec zaradi težje disciplinske kršitve," so nam v začetku junija pojasnili na vrhovnem sodišču.

Kot so nam danes pojasnili v sodnem svetu, ki ga vodi odvetnica Urška Kežmah, je disciplinsko sodišče v torek "opravilo disciplinsko obravnavo in disciplinski postopek zoper sodnico Katarino Marolt Kuret istega dne zaključilo". V skladu z zakonom pa odločitve ne morejo posredovati javnosti niti navajati razlogov za sprejeto odločitev.

Preberite še:
Sodnica iz zadev frank je sodišču zamolčala, da zaradi lastnega kredita toži banko

V zadevah frank sodila v škodo bank. Sama imela kredit v tej valuti.

Februarja letos smo na necenzurirano.si razkrili, da je sodnica Marolt Kuret od leta 2017 sodelovala pri najmanj devetih sojenjih na temo posojil v švicarskih frankih. Od tega je bila v petih zadevah poročevalka, torej vodja sodnega postopka, vmes pa tudi predsednica senata, ki je v teh zadevah odločal. 

Bistvo: v vseh primerih je sodni senat višjega sodišča odločil v korist posojilojemalcev, torej na škodo bank. V nekaterih primerih je celo spremenil sodbo sodišča prve stopnje in sporne pogodbe v frankih označil za nične. 

Pri tem se sodnica Marolt Kuret iz teh zadev ni izločala, čeprav ima tudi sama že vrsto let najeto posojilo v frankih, zavarovano s hipoteko na njeni nepremičnini. Ravno nasprotno: februarja 2024 je tudi sama vložila tožbo, s katero od banke zahteva preplačana sredstva skupaj z obrestmi. Sodišče prve stopnje bo v njeni zadevi tako moralo slediti praksi, ki jo je sama vzpostavljala na višjem sodišču. 

Preberite še:
Sodstvo ima dve možnosti: začne urejati lastne vrste ali počaka na Janševo grmado

Višje sodišče ocenilo, da bi se morala izločati

Po objavi zgodbe so z višjega sodišča v Ljubljani sporočili, da sodnica v vsem tem času nikoli ni predlagala svoje izločitve, čeprav bi jo po njihovi oceni morala. Poudarili so, da lahko predsednik o izločitvi sodnika odloča le, če takšen predlog prejme. "Sodnik mora torej sam oceniti, ali so v konkretnem primeru podane okoliščine, zaradi katerih v konkretni sodni zadevi ne bi smel soditi," so takrat pojasnili na višjem sodišču, ki ga vodi Anton Panjan.

Iz prvotnih pojasnil višjega sodišča je bilo sicer razvidno, da so za tožbo sodnice proti banki prvič izvedeli novembra 2024, torej skoraj leto dni po tem, ko jo je vložila. Toda pozneje so poudarili, da je prišlo do napake: sodnica naj bi jih o tožbi obvestila že več mesecev prej.

Od februarja 2024 naprej se je sodnica Marolt Kuret iz zadev frank uradno izločala zaradi "spremenjene sodne prakse". Že leto dni prej pa se je tehtnica na slovenskih sodiščih zaradi nove sodne prakse v EU v veliki meri začela nagibati v prid posojilojemalcem. Višja sodišča so v veliki večini spreminjala sodbe prve stopnje in kreditne pogodbe v frankih razglašala za nične. 

Preberite še:
Sodišče: profesor bančništva ni vedel, v kaj se spušča pri najemu kredita v švicarjih