Slovenska Katoliška cerkev, ki je zadnji dve leti stala trdno ob strani vlade Janeza Janše, je od nje dobila še zadnjo zahvalo za politično podporo. Ta je tudi vrednostno največja do sedaj.
V sredo je tako vlada na dopisni seji sprejela uredbo, s katero bo verskim delavcem trajno zvišala državno kritje socialnih prispevkov (pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje). Tako bodo večini verskih delavcev po novem krili prispevke za 100 namesto 48 odstotkov povprečne slovenske plače. Ti bodo zaradi tega po upokojitvi prejemali višje pokojnine. Po naših izračunih bi država za vsakega verskega delavca namesto 200 evrov v pokojninsko blagajno nakazala okoli 400 evrov na mesec. S tem bi proračun obremenili za dodatna dva milijona evrov na leto.
Uredbo je vlada sprejela na dopisni seji – eni od štirih sej v dveh dneh, na katerih je sprejela več kot 50 sklepov. Med njimi so tudi številna kadrovska imenovanja in odločitve, ki bodo imele dolgoročne finančne posledice za državo, kot je recimo 343 milijonov evrov vreden nakup nemških oklepnikov. Vse to vlada v veliki naglici počne tik pred ustanovno sejo novega sklica državnega zbora, po kateri bo lahko opravljala le še tekoče posle.
Čeprav gre uradno za pomoč verskim skupnostim, ki imajo pomembno vlogo v javnem življenju, je iz vsebine uredbe in pogojev za pridobitev državne pomoči jasno razvidno, da je bila v največji meri pisana na kožo eni organizaciji - Katoliški cerkvi.
Preberite še:
Cerkev želi, da jo vlada oprosti plačevanja dohodnine
Večina denarja za Katoliško cerkev
Z uredbo, ki je začela veljati včeraj, je vlada določila, kako lahko verska skupnost pridobi status "splošno koristne organizacije" po zakonu o verski svobodi. S tem si zagotovi pravico do višjega kritja socialnih prispevkov. Za to mora izpolniti tri kriterije:
- da opravlja vsaj tri dejavnosti s področja socialne države (kulturno, vzgojno, izobraževalno, solidarnostno ali dobrodelno),
- da je na območju Republike Slovenije delovala vsaj 80 let pred uveljavitvijo zakona o verski svobodi, torej vsaj od leta 1927 naprej, ko je bila Slovenija še del Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev,
- da njene dejavnosti bogatijo nacionalno identiteto državljanov, če imajo njeni pripadniki večinski delež med celotnim prebivalstvom ali če avtohtono deluje na območju države.
Tem kriterijem poleg Katoliške cerkve, daleč najštevilčnejše verske skupnosti v Sloveniji, zadostuje več drugih avtohtonih verskih skupnosti. Med drugim Pravoslavna cerkev, Islamska skupnost in Evangeličanska cerkev. Toda vse te skupaj imajo le nekaj deset verskih delavcev, Katoliška cerkev pa po zadnjih podatkih skoraj 750. Zadnja posledično prejme 20-krat več državnega denarja kot vse druge verske skupnosti skupaj.
Država bo sicer vsem verskim delavcem po novem 60-odstotno financirala socialne prispevke. Tisti, ki so del "splošno koristne organizacije", torej velika večina, pa bodo deležni 100-odstotnega financiranja.
Preberite še:
Vladne omejitve veljajo za vse – le za Cerkev ne
Vlada že poskušala prek PKP, a ji ni uspelo
Pravico do namenske državne finančne pomoči za plačilo socialnih prispevkov verskih delavcev in delež njihovega državnega sofinanciranja ureja zakon o verski svobodi. Leta 2007 ga je sprejela prva Janševa vlada in ga določila pri 60 odstotkih povprečne plače.
Leta 2012, po izbruhu finančne krize, ko je prišlo do sprejetja zloglasnega Zujfa in vsesplošnega varčevanja v javnem sektorju, se je tudi ta delež znižal na 48 odstotkov. Osem let pozneje, ko je Slovenijo zajel covid-19, je tretja Janševa vlada videla priložnost za popravo "krivice". V tako imenovane protikoronske pakete ukrepov (PKP), s katerimi je odpravljala posledice epidemije, je potihoma vključila tudi zvišanje obsega kritja socialnih prispevkov za verske delavce.
Najprej je poskušala konec leta 2020 v okviru PKP7 kar trajno uzakoniti njegov dvig na 100 odstotkov povprečne plače. Toda na koncu je morala ta člen umakniti. Toda že nekaj mesecev pozneje, ko so poslanci sprejemali PKP8, je prišla z novim predlogom. Ponovno je predlagala podvojitev kritja socialnih prispevkov, vendar le za obdobje od januarja do aprila lani. Tokrat ji je uspelo.
Za dolgotrajnejšo ureditev, torej spremembo zakona o verski svobodi, ji je očitno zmanjkalo poslanskih glasov v državnem zboru. Zato se je domislila obvoda. Sprejela je uredbo, ki se navezuje na osnovni zakon, v resnici pa ga popravlja.
Preberite še:
Novo vladno darilo Cerkvi
Od države prejeli tri milijone evrov
Kot omenjeno, ne gre za prvo darilo Janševe vlade Katoliški cerkvi. V zadnjih dveh letih je dokazala, da ima do nje poseben odnos:
- najprej se je mimo volje stroke med epidemijo odločila za odprtje cerkva.
- pred tem je verske delavce pri izredni denarni pomoči izenačila s samozaposlenimi, ki ne smejo delati. Iz proračuna so bili upravičeni do 700 evrov izredne pomoči za oktober, november in december 2020.
- država je verske uslužbence med epidemijo oprostila še plačila vseh prispevkov za vsa obvezna socialna zavarovanja.
- cerkev pa je bila kot lastnica gozdov in kmetijskih površin deležna tudi ukrepov na področju kmetijstva.
- dan po volitvah, na katerih je SDS doživela poraz, je ministrstvo za kulturo pod vodstvom Vaska Simonitija ugodilo denacionalizacijskemu zahtevku križevniškega reda za vrnitev križevniške cerkve. Ta stoji na Trgu francoske revolucije v Ljubljani, na območju prireditvenega kompleksa Križanke. Ljubljanska občina bo odločitev ministrstva izpodbijala na sodišču.
Iz podatkov ministrstva za kulturo je razvidno, da je bila Katoliška cerkev do leta 2019 deležna okoli 1,6 milijona evrov finančne pomoči, v lanskem letu pa ji je država pomagala s skoraj tremi milijoni evrov. Več kot tretjino tega denarja je prejela z interventnimi ukrepi.
Preberite še:
Cerkev na vlaku turbokapitalizma #analiza
