Novo vladno darilo Cerkvi

Zakaj je Katoliška cerkev spet med zmagovalci novega paketa proti korona ukrepov?

Avtor: Primož Cirman / Tomaž Modic / Vesna Vuković
torek, 22. 12. 2020, 05:55


cerkev, denar, evri, rožni venec, svetopismo, bibilija, jezus
Medtem ko državo skrbi za pokojnine duhovnikov, pripravlja vse za čistko med starejšimi zaposlenimi, ki so za delodajalce višji strošek od njihovih mlajših kolegov.
profimedia

Vlada Janeza Janše v zadnjih dneh spet dokazuje, da ima med epidemijo poseben odnos do Katoliške cerkve. Najprej se je mimo volje stroke odločila za odprtje cerkva. Pred tem je verske delavce pri izredni denarni pomoči že izenačila s samozaposlenimi, ki ne smejo delati. Zdaj je s sedmim paketom proti korona ukrepov (PKP7) šla še korak dlje. 

V 550 milijonov evrov vrednem paketu, o katerem bo državni zbor odločal tik pred novim letom, se je namreč znašel tudi ukrep, ki ne bo veljal samo za čas epidemije. Z njim bo vlada verskim delavcem trajno zvišala državno kritje socialnih prispevkov, zaradi česar bodo ti po upokojitvi prejemali višje pokojnine. Od tega bo imela največ Katoliška cerkev, ki ima uradno največ vernikov in je zato upravičena do največ denarja iz državnega proračuna.

Po predlogu bi se obseg socialnih prispevkov, ki se krijejo iz državnega proračuna, podvojil z 48 na 100 odstotkov povprečne plače. Po naših izračunih bi država za vsakega verskega delavca namesto 200 evrov v pokojninsko blagajno nakazala okoli 400 evrov na mesec. S tem bi proračun skupaj obremenili za dodatna dva milijona evrov na leto.

Za Cerkev pri Covid-19 že od marca veljajo drugačna merila kot za ostale, država pa ji vedno znova gleda skozi prste.
Za Cerkev pri Covid-19 že od marca veljajo drugačna merila kot za ostale, država pa ji vedno znova gleda skozi prste.
STA

Zakaj se je vlada odločila za ta ukrep? Ker takšno pomoč po njenem že prejemajo samozaposleni v kulturi. "Verski uslužbenci z izvajanjem splošno koristnih dejavnosti pomembno prispevajo k razvoju družbenih odnosov in narodne identitete kot velja tudi za samozaposlene v kulturi," je predlog utemeljila vlada. Zato bi morali biti enakih ugodnosti trajno upravičeni tudi verski delavci, s čimer bi zadostili "ustavnemu načelu enakosti".

Preberite še:
Ko umazano delo za SDS opravi Simona Kustec

Pod Janšo gre verskim delavcem vedno bolje kot kulturnikom

Toda vladna primerjava verskih delavcev s kulturniki, ki so v zadnjih mesecih nenehno tarča največje koalicijske stranke in njenih medijev, ni na mestu. Če želi nekdo pridobiti status kulturnika in s tem pravico do kritja socialnih prispevkov, mora izpolnjevati stroge pogoje, ki se sproti preverjajo. 

Do plačila prispevkov so tako upravičeni le tisti, ki jim na ministrstvu za kulturo priznajo izjemne dosežke, kot so državne nagrade na področju kulture, nagrade stanovskih društev, mednarodne nagrade ali priznanja, kritike in objave v strokovni literaturi, ali pa pa opravljajo deficitarni poklic na področju kulture. Kulturniki morajo status podaljševati, saj velja za obdobje pet let. Pri tem presojajo njihov življenjepis, bibliografijo oziroma seznam del ali umetniških dosežkov, kritik in objav v strokovni literaturi, iz katerih sta razvidna tudi obseg in kakovost njihovega dela v zadnjem triletnem obdobju.

Čeprav ima slovenska cerkev ogromno premoženja v denarju in nepremičninah, od države dobiva številne druge ugodnosti.
Čeprav ima slovenska cerkev ogromno premoženja v denarju in nepremičninah, od države dobiva številne druge ugodnosti.
Bobo

V Sloveniji je okoli 3000 oseb s statusom kulturnika, od tega imata dve tretjini priznano pravico do plačevanja prispevka za socialno varnost za določeno obdobje. Za njihove socialne prispevke so na ministrstvu za kulturo lani namenili dobrih 9,5 milijona evrov proračunskega denarja.

Poleg tega kulturniki za sabo nimajo institucije, kot je Katoliška cerkev, ki ima ogromno premoženja, a je od države med epidemijo dobila številne ugodnosti:

-       država je že med prvim valom epidemije prevzela financiranje duhovnikov. 

-       tudi v drugem valu bodo iz proračuna upravičeni do 700 evrov izredne pomoči za oktober, november in december

-       država je verske uslužbence med epidemijo oprostila še plačila vseh prispevkov za vsa obvezna socialna zavarovanja. 

-       Cerkev pa je bila kot lastnica gozdov in kmetijskih površin deležna tudi ukrepov na področju kmetijstva.

Že pod drugo Janševo vlado, ki je sprejela znameniti zakon o uravnoteženju javnih financ (Zujf), so jo sicer verski delavci odnesli bolje od kulturnikov. Prvim so pomoč v obliki socialnih prispevkov zmanjšali za 20 odstotkov, število upravičencev med kulturniki pa so z novim pravilnikom nameravali oklestiti za kar 90 odstotkov. Hkrati so s prepovedjo sklepanja avtorskih in svetovalnih pogodb v javnem sektorju najbolj prizadeli ravno kulturnike.

Položaj kulturnikov se je z epidemijo še poslabšal, med njimi zlasti samozaposlenim. Na fotografiji minister za kulturo Vasko Simoniti.
Položaj kulturnikov se je z epidemijo še poslabšal, med njimi zlasti samozaposlenim. Na fotografiji minister za kulturo Vasko Simoniti.
STA

Kaj vse je še v novem PKP

Po začetni zadržanosti vlada sedaj vztrajno širi krog upravičencev do izredne denarne pomoči. Med tistimi, ki si obetajo dodatek, so upokojenci (od 130 do 300 evrov), študenti (150 evrov), zaposleni s plačami do dvakratnika minimalne plače (200 evrov) in tudi družine. Za vsakega otroka, rojenega leto dni po epidemiji, bo država namenila 500 evrov.

Toda v proti korona pakete vnaša tudi določila, za katere ni povsem jasno, kako so povezana s premagovanjem epidemije in lajšanjem njenih posledic. Še pred trajnim zvišanjem kritja socialnih prispevkov za verske delavce je Janševa koalicija s PKP6 podaljšala akreditacijo zasebni univerzi Petra Jambreka, ki je blizu SDS. To bo tej univerzi prineslo dva milijona evrov javnih sredstev. Z istim paketom je želela izenačaiti poklicno in splošno maturo (po hudem nasprotovanju je od tega odstopila), z enim od predhodnih pa določila enotno ceno knjige. 

Na roko je šla vlada tudi delodajalcem. Po tem, ko je kljub slabim epidemiološkim razmeram odprla trgovine s tekstilom, je v predlog PKP7 želela vključiti tudi zamrznitev minimalne plače, ki jo v Sloveniji po zadnjih podatkih prejema skoraj 42.000 ljudi. Šele po napovedi splošne stavke je vlada od namere odstopila. V zakonu je pustila določbo, po kateri bi morali zaposleni v trgovini delati v nedeljo 27. decembra in nedeljo 3. januarja. Temu bodo sindikati nasprotovali.

Zaradi napovedane zamrznitve dviga minimalne plače so sindikati napovedovali splošno stavko. Vlada si je premislila in umaknila sporni predlog.
Zaradi napovedane zamrznitve dviga minimalne plače so sindikati napovedovali splošno stavko. Vlada si je premislila in umaknila sporni predlog.
STA

Najbolj pa je predstavnike delavcev razhudila načrtovana čistka med starejšimi delavci. Po predlogu bi lahko delodajalci vsem tistim, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev in zavoljo višje pokojnine delajo naprej, brez razloga odpovedali pogodbo o zaposlitvi. Po podatkih zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje gre za okoli 14.000 ljudi. "V javnem sektorju se namerava s predlaganim ukrepom dolgoročno zmanjšati število zaposlenih javnih uslužbencev in s tem znižati sredstva za maso plač ter vzpostaviti uravnoteženo starostno strukturo. V povprečju se v Sloveniji plača javnega uslužbenca od njegovega vstopa v javni sektor do njegove upokojitve poveča za približno 40 odstotkov," je utemeljila vlada. Sindikati pravijo,da gre za prepovedan ukrep, saj gre za diskriminacijo na starostni osnovi.

Pogoji pri sofinanciranju socialnih prispevkov verskih delavcev, za kar je država leta 2018 porabila 1,7 milijona evrov denarja, so mnogo bolj ohlapni kot pri kulturnikih. Cerkev mora paziti le na to, da na vsakega uslužbenca, za katerega država krije prispevke, pride najmanj 1000 vernikov. To pa dokazuje s podatki z zadnjega popisa prebivalstva.

V Katoliški cerkvi v Sloveniji je leta 2018 delovalo 14 nadškofov in škofov, 1.020 duhovnikov (751 škofijskih in 269 redovnikov), 30 stalnih diakonov in 461 redovnic.