Skriti načrt Aleša Primca: z novim referendumom bo zablokiral zdravstveno reformo

Tik pred parlamentarnimi počitnicami bo v državnem zboru očitno prišlo do novega zapleta. Zanj je poskrbel Aleš Primc, aktivist in ustanovitelj propadle politične stranke Gibanje za otroke in družino (GOD), ki je v širši javnosti najbolj znan kot pobudnik referenduma o družinskem zakoniku iz leta 2012. 

Zdaj Primc zahteva nov referendum - o predlogu zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki ga je minuli petek sprejela koalicija Roberta Goloba. Jutri naj bi tako v državni zbor prinesel 2.500 podpisov, ki jih bo priložil k pobudi za vložitev zahteve za nov referendum. S tem bi Primc izpolnil ključni pogoj, da lahko začne zbirati potrebnih 40 tisoč podpisov za razpis zakonodajnega referenduma, do katerega bi v tem primeru zelo verjetno prišlo v pozni jeseni. 

Toda manever z novim referendumom ima tudi ozadje. Na ta način bo namreč Primc ob podpori SDS in NSi za več mesecev blokiral sprejetje nekaterih zakonov zdravstvene reforme, ki jih koalicija napoveduje že od začetka mandata leta 2022.  

Kako bo Primcu to uspelo? In ali mu lahko koalicija to sploh prepreči?

Preberite še:
Ne za otroke, za histerijo jim gre #kolumna

Kaj o Primčevem manevru pravi poslovnik državnega zbora 

Kot je znano, se v državnem zboru predlogi zakonov obravnavajo po vrstnem redu, ki ga določa poslovnik. Primer: če stranke in poslanci vložijo več predlogov zakonov, ki se nanašajo na isto področje ali tematiko (v jeziku poslovnika: isto družbeno razmerje), morajo najprej začeti in končati obravnavo tistega predloga, ki je bil vložen kot prvi. Vsi ostali morajo zato počakati na vrsto.

Tako pogosto prihaja do primerov, ko opozicija pri nekem vprašanju prehiti koalicijo in v parlamentarno proceduro vloži svoj predlog, za katerega vnaprej ve, da ne bo dobil dovolj glasov. Koalicija mora zato, da sploh lahko odloča o svojem predlogu, z mize najprej umakniti opozicijskega. Običajno se to zgodi hitro, že na seji pristojnih parlamentarnih odborov. 

Tu pridemo do Primca. Po naših informacijah namreč zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja na enak način – torej zato, ker gre za ista družbena razmerja - ovira nadaljevanje obravnave najmanj sedmih predlogov drugih zakonov.

Med njimi naj bi bila na primer novela zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ), ki jo je vlada v parlamentarno proceduro dala konec junija. Pravica do končanja življenja, ki jo bo določal zakon, se bo namreč financirala iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, tega pa določa ZZVZZ. 

Preberite še:
Kdo se skriva za slovenskimi nasprotniki pravice do splava?

Katere zakone bo blokiral Primc? Na hladnem jih bo vsaj sedem

To bi v praksi lahko pomenilo, da bo v primeru, če bo do referenduma o zakonu o prostovoljnem končanju življenja prišlo, obravnava ZZVZZ na hladnem več mesecev. V najboljšem primeru do konca leta, saj bi bil šele takrat potrjen uradni rezultat referenduma. 

Omenjeni predlog zakona sicer ureja položaj in obveznosti Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), torej javne zdravstvene blagajne. Na ministrstvu za zdravje, ki ga vodi Valentina Prevolnik Rupel, so ga predstavljali kot enega ključnih zakonodajnih korakov pri izvajanju načrta za okrevanje in odpornost (NOO), ki Sloveniji omogoča črpanje do 1,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 613 milijonov evrov posojil. 

Med ostalimi predlogi zakonov, ki jih bo Primčev manever blokiral, so po naših informacijah tudi predlog zakona o digitalizaciji, ki prav tako velja za ključni del zdravstvene reforme, predlog sprememb kazenskega zakonika, predlog zakona o prispevkih za socialno varnost, ki so ga pripravili v civilni iniciativi Glas ljudstva, vložila pa nepovezana poslanca Miha Kordiš in Mojca Šetinc Pašek s podporo SD in Levice ...

Ko se oglasijo slovenski škofje, Primc napove referendum

Aleš Primc je sicer v začetku meseca napovedal, da bo v primeru sprejetja zakona o prostovoljnem končanju življenja ustanovljena koalicija "Proti zastrupljanju bolnikov in starejših", ki bo zbirala podpise za referendum. Na isti dan so škofje pozvali državni zbor k zavrnitvi predloga, na katerega je državni svet ta teden vložil veto.

Napoved je Primc tudi uresničil. V petek prejšnji teden, ko so v državnem zboru potrdili predlog, je začel zbirati podpise. Pri tem so mu z objavami pomagali tudi desno usmerjeni (Družina, Radio Ognjišče) oziroma strankarski mediji (Nova24TV).

Kampanja proti zakonu sicer poteka kljub temu, da so volivci o vprašanju prostovoljne pomoči pri končanju življenja nedolgo nazaj že odločali na posvetovalnem referendumu in ga tudi podprli. 

Volivci o istem vprašanju že odločali in ga večinsko podprli

Spomnimo, v društvu Srebrna nit so poleti 2023 vložili predlog zakona, ki je na podoben način urejal problematiko. Na podlagi pogovorov s poslanci so pričakovali, da bo ta dobil zadostno podporo, a se je nato razpletlo drugače. 

Državni zbor je marca lani predlog zavrnil s 64 glasovi proti in devetimi za. V Gibanju Svoboda so izrazili mnenje, da je predlog zakona dobro pripravljen, vendar da gre za pomembno družbeno vprašanje, ki terja širšo razpravo. Glasovali so proti in še isti dan vložili tudi predlog posvetovalnega referenduma, ki je bil junija lani izpeljan hkrati z evropskimi volitvami.

Pri vprašanju, "ali ste za to, da se sprejme zakon, ki bo urejal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja", je glas oddalo 700 tisoč ljudi oziroma 41 odstotkov volivcev. Od tega jih je nekaj manj kot 55 odstotkov glasovalo za.