Janša, Hojs & co. ne sežejo do kolen Macronu in Draghiju

Zakaj uvajanje pogoja PCT v drugih državah ni prineslo kaosa? Ker epidemijo vodijo po vnaprej določenih pravilih. V Sloveniji nihče ne ve, kakšne omejitve bodo veljale čez 14 dni.

Avtor: Primož Cirman / Tomaž Modic / Vesna Vuković
petek, 17. 9. 2021, 05:55


klapa
V Sloveniji vlada popolna nepredvidljivost. Medtem ko dajo drugod državljanom tudi mesec dni časa za pripravo na strožje ukrepe, se pri nas odloke sprejema čez noč in na dopisnih sejah vlade.
STA

V soboto je vlada na dopisni seji sprejela nov odlok o pogoju prebolelosti, cepljenja in testiranja (PCT), ki je uvedel "lockdown" za necepljeno polovico prebivalstva. Začel je veljati v sredo. Več sto tisoč ljudem je dala vlada na voljo le dva delovna dneva časa za odločitev, kako naprej. Eni so odšli na cepilna mesta, ki niso bila pripravljena na množice ljudi. Več ur so morali čakati v vrstah ali priti naslednji dan. Drugi so se odločili živeti z omejitvami. 

Še v torek zvečer so tako ljudje s posodami za gorivo čakali pred bencinskimi servisi, saj je odlok pogoj PCT zahteval celo za polnjenje rezervoarjev avtomobilov. Te omejitve vladna strokovna skupina nikoli ni predlagala. Prav tako ne pogoja PCT za obisk pri osebnem zdravniku, ki ga je minister za zdravje Janez Poklukar kljub nekaterim drugačnim napovedim pustil v veljavi. Ostrejši odlok je začel veljati, še preden je vlada potrdila nov, jesenski semafor ukrepov. Celo vodja vladne strokovne skupine Mateja Logar je priznala, da je bila širitev pogoja PCT na nekatere dejavnosti predvidena šele "kakšen teden ali več pozneje". 

V drugih evropskih državah vedo, da je temelj učinkovitega delovanja države predvidljivost. V Franciji uvajanje pogojev PCT ni prineslo kaosa in kolon pred bencinskimi črpalkami. V Avstriji sistem "zelenega potnega lista" deluje brez težav. V Nemčiji ni zmede pri vprašanju, ali ljudje potrebujejo PCT pogoj za obisk pri zdravniku. Tam vedo, da nepredvidljivost v družbo vnaša negotovost, povečuje nervozo ljudi in podjetja odvrača od investicij. V Sloveniji je vodenje epidemije še naprej kaotično. 

Mateja Logar je opozorila, da je vlada z zadnjim odlokom nekoliko hitreje razširila pogoj PCT, kot ga je sprva predlagala svetovalna skupina.
Mateja Logar je opozorila, da je vlada z zadnjim odlokom nekoliko hitreje razširila pogoj PCT, kot ga je sprva predlagala svetovalna skupina.
STA

Primerjali smo način uvajanje pogoja PCT v Sloveniji in drugih državah.

Preberite še:
Kdo služi milijone s hitrimi testi

Slovenija: statistike pomembnejše od zdravja

V Sloveniji vlada popolna nepredvidljivost. Še vedno se ne ve, kdaj bo vlada predstavila nov zakon o nalezljivih boleznih. Nihče ne ve, kakšne bodo omejitve čez štirinajst dni in kdo v resnici piše pravila. Vlada jih uvaja z odloki, ki jih najraje sprejema na dopisnih sejah. Včeraj je na tak način odločila, da bodo morali zaposleni v državni upravi za opravljanje dela prvi odmerek cepiva prejeti najpozneje do 1. oktobra, polno cepiti pa se bodo morali do dneva spomina na mrtve (1. november). O odlokih ne razpravlja parlament. Vse manj vlada skriva tudi dejstvo, da so odločitve pogosto v nasprotju s stališči njene strokovne skupine. 

Zadnji tak primer je povezan s cepivom Janssen. Med več kot 30.000 ljudmi, ki so se v Sloveniji med ponedeljkom in sredo prvič cepili, je velika večina želela to cepivo, saj je edino, pri katerem je za precepljenost dovolj le en odmerek. Po odločitvi vlade pogoj PCT izpolnjujejo že takoj po cepljenju, zaradi česar lahko nemoteno hodijo v restavracije, k frizerju ali v druge zaprte prostore. 

Toda to je v nasprotju s priporočili posvetovalne skupine za cepljenje, ki jo vodi Bojana Beović. Zaščita pred boleznijo namreč nastopi šele 14 dni po cepljenju z Janssenom. Če je posameznik cepivo prejel včeraj, bo to začelo ščititi pred okužbo proti koncu meseca. Kljub temu se že danes lahko brez omejitev giblje, četudi lahko še dva tedna širi okužbe z enako hitrostjo kot necepljeni.

Grafika prikazuje trenutno epidemiološko sliko po Evropi. Države, obarvane v rdečo, imajo večje število okužb.
Grafika prikazuje trenutno epidemiološko sliko po Evropi. Države, obarvane v rdečo, imajo večje število okužb.
ECDC

Gre za najbolj izrazit primer podreditve skrbi za javno zdravje lepšim statistikam, ki bodo več tednov dajale lažni vtis uspešnosti vlade pri precepljenosti prebivalstva. Posledica te odločitve bo več okužb, hospitalizacij in smrti. Bilanca slovenskega boja z epidemijo je tudi v četrtem valu porazna. Naša država je po številu novih primerov okužb na 14 dni trenutno prva v EU – pred baltskimi državami in Ciprom. Obratno je pri deležu cepljenih, kjer je pri evropskem dnu.

Preberite še:
Obvezno cepljenje bi sprožilo upor #intervju

Francija: kako je Macron premagal anticepilce

Povsem drugače je v Franciji, ki ima po raziskavah eno najštevilčnejših anticepilskih skupnosti. Tam je uvedbo "korona potnega lista" in odpravo brezplačnih testov na covid v televizijskem nagovoru 12. julija napovedal predsednik Emmanuel Macron. Podrobneje sta ga obrazložila predsednik vlade Jean Castex in minister za zdravje Olivier Veran. Bistvena razlika je, da sta ukrep potrdila tako parlament kot senat. V nasprotju s Slovenijo, kjer vlada ustavno sodišče krivi za širjenje okužb, ga je francoska vlada tja poslala kar sama. Ustavno sodišče jo je opozorilo, da na podlagi novega ukrepa delodajalci ne morejo odpustiti ljudi, ki PCT pogojev ne izpolnjujejo, vlada pa je predlog zakona uskladila z njegovim mnenjem.

Ukrep je začel veljati 5. avgusta, več kot tri tedne po Macronovem govoru. Že takrat je bilo jasno, da se bodo morali do 15. septembra obvezno cepiti vsi zdravstveni delavci in zaposleni v domovih za starejših, saj jih v nasprotnem primeru čaka suspenz. Od 30. septembra pa bodo pogoj PCT potrebovali vsi starejši nad 12 let. Francozi za PCR teste plačujejo 49 evrov, pol manj kot v Sloveniji.

Tako Angela Merkel kot Emmanuel Macron sta morala pred uvedbo strožjih epidemioloških ukrepov po zeleno luč v parlament.
Tako Angela Merkel kot Emmanuel Macron sta morala pred uvedbo strožjih epidemioloških ukrepov po zeleno luč v parlament.
Reuters

Macronu je kljub množičnim protestom uspelo: trenutno je polno cepljenih že 84 odstotkov Francozov, starejših nad 12 let. Po njegovem govoru se je šlo cepiti 12 milijonov ljudi, kar je skoraj 18 odstotkov vsega prebivalstva.

Preberite še:
Kaj je pozabila Mateja Logar? #kolumna

Nemčija: pri Merklovi je vse vnaprej jasno

Tudi vlada odhajajoče nemške kanclerke Angele Merkel odlokov ni sprejemala čez noč ali na dopisnih sejah, ampak je morala po zeleno luč v parlament. Nemška vlada je aprila potrdila "nujno zavoro" - novi zakon o zaščiti pred okužbami, ki ji je omogočal uveljavitev strožjih ukrepov na ravni celotne države. Pred tem so imeli namreč velike težave zaradi neenotnega ukrepanja po posameznih deželah, kar je vodilo do velikih razlik v okužbah znotraj Nemčije. Po novem so lahko ukrepe, kot so policijska ura, omejitev stikov, zaprtje trgovin in testiranje učiteljev, uvedli za celotno državo.

Toda hkrati so zelo jasno določili, najmanj koliko bi moralo biti okuženih na določenem območju v nekem časovnem obdobju, da bi lahko uveljavili strožje ukrepe. Poleg tega je morala Merklova po potrditev tako v spodnji kot tudi zgornji dom nemškega parlamenta, v katerem so predstavniki zveznih dežel. Oba sta morala pred tednom dni potrditi tudi nov zakon o nalezljivih boleznih, ki za oceno stanja epidemije covid-19 uvaja število bolnikov v nemških bolnišnicah.

Tako kot v Avstriji so tudi v Nemčiji uvedli pogoj PCT (po njihovo 3G pravilo), po katerem imajo od 23. avgusta edino cepljeni, preboleli ali testirani dostop do klinik, domov za starejše, bazenov, frizerjev, hotelov in restavracij. Več tednov vnaprej so določili tudi mejo okužb, pod katero pogoj PCT ne velja več.

Preberite še:
Kjer je več korupcije, se ljudje manj cepijo #analiza

Italija: Draghi je dal ljudem mesec dni časa

Italijanska vlada pod vodstvom Maria Draghija uvaja pogoj PCT za vse zaposlene. Tem je za pripravo dala več kot mesec dni časa.
Italijanska vlada pod vodstvom Maria Draghija uvaja pogoj PCT za vse zaposlene. Tem je za pripravo dala več kot mesec dni časa.
Reuters

V Italiji, kjer odločitve o ukrepih sprejema vlada Maria Draghija, bo v kratkem covid potrdilo o cepljenju, prebolelosti ali negativnem testu obvezno za vse zaposlene - tako v javnem kot zasebnem sektorju. Že od 1. septembra je potrdilo obvezno za učitelje in druge zaposlene v šolah. Pred dnevi so vanje vključili še zaposlene v domovih za starejše in na šolah. 

Vlada je odločitev sprejela po posvetovanju s predstavniki delodajalcev in kljub nasprotovanju znotraj koalicije. Najglasnejši je bil Matteo Salvini, vodja populistične stranke Liga, ki je napadel Draghijeve načrte. "Smo za varovanje zdravja državljanov, tudi na delovnem mestu. Toda ne morete zapovedati obveznega covid potrdila za vseh 60 milijonov Italijanov," je opozoril Salvini. Kljub vsemu je vlada dala državljanom več kot mesec dni časa. Strogi ukrepi začnejo veljati šele 15. oktobra.