Do državnozborskih volitev še:

Kjer je več korupcije, se ljudje manj cepijo #analiza

Zakaj je Slovenija po številu cepljenih med najslabšimi v Evropi?

Avtor: Primož Cirman / Tomaž Modic / Vesna Vuković
sreda, 1. 9. 2021, 05:55


janez janša
Vlada in njeni promotorji cepljenja nas v zadnjih dneh skušajo prepričati, da je Slovenija "vodilna antivaxer država". S tem skušajo upravičiti lastni neuspeh. A podatki tega ne potrjujejo.
Instagram (osebni profil)

Slovenija je pred jesenskim valom epidemije med državami EU, kjer se je cepilo najmanj ljudi. Do začetka tedna je prvi odmerek prejelo cepilo slabih 55 odstotkov odraslih. Po tem kriteriju je slabših le pet držav: Bolgarija, Romunija, Latvija, Hrvaška in Slovaška. Le vsak drugi odrasli prebivalec Slovenije je prejelo dva odmerka. To je krepko manj od povprečja EU. Prav včeraj je predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen sporočila, da je precepljenost v EU dosegla 70 odstotkov in to označila za pomembni dosežek. 

A tudi pri cepljenju imamo Evropo dveh hitrosti. Na eni strani so države "stare" EU, kjer je precepljenost boljša od evropskega povprečja. Edina izjema pri tem je Grčija. Na drugi strani so države, ki so se EU pridružile po padcu berlinskega zidu – med letoma 2004 in 2013. Z izjemo Malte in Cipra so vse slabše od evropskega povprečja.

Zakaj je temu tako? Kaj so razlogi, da je pogled na karto cepljenja enak kot v času hladne vojne, ko je Evropo železna zavesa delila na dva bloka? Med skupinami držav, kjer se ljudje ne želijo cepiti, obstaja več podobnosti. Večina spada med manj razvite države EU, iz katerih so se v zadnjih letih ljudje izseljevali. Kako se je potem med njimi znašla Slovenija?

Najvišji delež cepljenih proti covid-19 imajo v državah zahodne Evrope in v Skandinaviji. Najnižjega pa v vzhodni Evropi in na Balkanu.
Najvišji delež cepljenih proti covid-19 imajo v državah zahodne Evrope in v Skandinaviji. Najnižjega pa v vzhodni Evropi in na Balkanu.
ECDC

Preberite še:
Janša je lagal: pri cepljenju nismo v špici, ampak na repu EU

Kjer vladi zaupajo, se raje cepijo

Odločitev za cepljenje je povezana z zaupanjem v oblast in institucije. Po raziskavi Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) iz leta 2020 je najmanj ljudi lastni vladi zaupalo na Poljskem (le 27 odstotkov), sledili pa so ji Belgija, Latvija, Slovaška in Češka. Vse pri cepljenju zaostajajo za povprečjem EU – z izjemo Belgije, ki je ena od držav, najbolj prizadetih med epidemijo.

Med državami nekdanjega vzhodnega bloka vladi najbolj zaupajo v Litvi in Estoniji. Obema gre v tej skupini najbolje tudi pri cepljenju (ob Madžarski). Slovenija se je v tej raziskavi uvrstila v sredino lestvice, a pozor: raziskava temelji na podatki iz obdobja pred pandemijo, ko je Slovenijo še vodila vlada Marjana Šarca. Zaupanje v vlado Janeza Janše je v letu in pol skopnelo. Marca lani, takoj po prevzemu oblasti, ji je po anketi Ninamedie v boju z epidemijo zaupalo 58 odstotkov ljudi. Leto dni pozneje je bilo takih v anketi Valicona le še petina. 

To je bilo spomladi, prav v času, ko je bilo že v teku cepljenje prebivalstva. Nič ne kaže, da si lahko Janševa vlada povrne zaupanje ljudi. "Stopnja zaupanja v delo vlade na področju spopadanja z epidemijo je trenutno na eni od najnižjih točk, odkar izvajamo raziskavo," so iz Valicona sporočili pred dnevi.

Zaupanje v slovensko vlado je po podatkih OECD najnižjo točko doseglo v času druge vlade Janeza Janše. Najbolj se je okrepilo med prejšnjo Šarčevo vlado.
Zaupanje v slovensko vlado je po podatkih OECD najnižjo točko doseglo v času druge vlade Janeza Janše. Najbolj se je okrepilo med prejšnjo Šarčevo vlado.
OECD

Že v času prvega vala epidemije je vlada pod vodstvom Janeza Janše uživala eno najnižjih stopenj zaupanja med državami OECD.
Že v času prvega vala epidemije je vlada pod vodstvom Janeza Janše uživala eno najnižjih stopenj zaupanja med državami OECD.
OECD

Preberite še:
Janša zahteval obvezno cepljenje, Poklukar se mu je uprl

Kjer politika zaupa stroki, se ljudje cepijo 

Tudi v tujini ugotavljajo, da je pogoj za zaupanje odkrito in jasno komuniciranje. "Nezaupanje v vlado je zraslo zaradi nejasnega komuniciranja omejitev lani jeseni in pozimi," je v ponedeljek slabo precepljenost v Latviji za Euronews komentirala Aleksandra Palkova, raziskovalka na Latvijskem inštitutu za mednarodne zadeve. Nezaupanje v uradne informacije odpira manevrski prostor za dezinformacije. V Latviji tako ugotavljajo, da je daleč najmanj cepljenih med rusko govorečimi prebivalci, ki informacije dobivajo iz ruskih državnih medijev.

/
/
ECDC

Čeprav celo nekateri v slovenski vladi ugotavljajo, da bi bilo pametno spremeniti način komuniciranja, to ostaja na isti ravni. Navodila za življenje se spet dnevno spreminjajo: zadnji tak primer je uveljavljanje pogoja PCT v vrtcih. V ponedeljek predstojnica klinike za infekcijske bolezni pri UKC Ljubljana Tatjana Lejko Zupanc napove, da bomo v Sloveniji testirali tudi cepljene, naslednji dan pa Bojana Beović govori o obveznem cepljenju.

Tudi sicer je razlika, da so uspešnejše države vodenje epidemije zaupale stroki: v Nemčiji vodji Inštituta za virologijo Christanu Drostenu, na Švedskem pa Andersu Tegnellu iz tamkajšnje javne agencije za zdravje ... Šefi vlad so javno branili prve epidemiologe. V Sloveniji je vlada stroko, ki ji ni bila po volji, odkrito napadala - tudi prvega epidemiologa Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Maria Fafangla, ki je dvakrat odstopil iz vladne strokovne skupine za covid-19.

Države, ki so najmanj uspešne pri cepljenju, so najslabše na lestvici zaznavanja korupcije.
Države, ki so najmanj uspešne pri cepljenju, so najslabše na lestvici zaznavanja korupcije.
Transparency International

Preberite še:
Vam gre vlada na živce? Ne odklanjajte cepljenja zaradi nje.

Kjer je korupcija, se ljudje cepijo manj 

Pomemben pogoj za zaupanje je tudi, kako učinkovita je država pri preganjanju korupcije. Države, ki so najmanj uspešne pri cepljenju, so najslabše na lestvici zaznavanja korupcije, ki jo vsako leto objavlja organizacija Transparency International. Bolgarija in Romunija sta bili lani 69., Hrvaška 63., Slovaška pa 60. Slovenija se je uvrstila na 35. mesto, a je bila med državami EU druga najslabša v raziskavi Global Corruption Barometer, ki jo je letos junija objavila ista organizacija. 51 odstotkov vprašanih prebivalcev Slovenije je ocenilo, da se je korupcija pri nas v zadnjih 12 mesecih povečala. Kar 70 odstotkov – največ v EU – pa jih je menilo, da delovanje vlade narekujejo zasebni interesi, predvsem iz gospodarstva.

V obeh raziskavah so se najbolje odrezale države, ki so v zgornji skupini pri uspešnosti cepljenja: Danska, Finska, Švedska, Irska, Nizozemska ... Prej omenjena Latvija je v pandemijo vstopila po seriji korupcijskih škandalov, med katerimi je bil največji povezan z aretacijo guvernerja centralne banke in milijardnega pranja denarja v eni od tamkajšnjih bank. Pred letošnjimi volitvami v Bolgariji je izbruhnila afera s prisluškovanjem in izsiljevanjem več vodilnih politikov. V Romuniji se je začela preiskava proti nekdanjemu predsedniku vlade, ki naj bi sprejemal podkupnine od avstrijskega podjetja.

Najboljši prikaz dogajanja med epidemijo covid-19 so tako imenovane presežne smrti, ki merijo odstopanje letnega števila vseh smrti od večletnega povprečja. V praktično vseh evropskih državah so v času drugega vala beležili skok presežnih smrti, ponekod pa tudi v času prvega vala.
Najboljši prikaz dogajanja med epidemijo covid-19 so tako imenovane presežne smrti, ki merijo odstopanje letnega števila vseh smrti od večletnega povprečja. V praktično vseh evropskih državah so v času drugega vala beležili skok presežnih smrti, ponekod pa tudi v času prvega vala.
Euromomo

Preberite še:
Vlada pogrnila tudi pri cepljenju zdravstvenih delavcev

Kakšen vpliv imajo smrti zaradi covid-19?

V Evropi gre trenutno pri cepljenju najbolje Portugalski, ki je po razvitosti in drugih kazalcih nekje v povprečju EU. A Portugalska je ena od držav, ki jo je covid-19 v drugem valu najbolj prizadel. V letu 2020 beleži visoko presežno smrtnost. Enako kot Španija in Italija, ki sta največji davek epidemije plačali v prvem valu. 

Toda na tej točki pridemo do protislovja. V vrhu precepljenosti so države severne Evrope, ki jih epidemija (z izjemo Švedske) ni pretirano prizadela. V slabši polovici pa so Poljska, Slovaška, Slovenija in Češka, ki so bile pod velikim udarom epidemije. V Sloveniji smo lani zabeležili dobrih 17 odstotkov več smrti od dolgoletnega povprečja. To je 3648 ljudi. Zakaj ta podatek v cepljenje ni prepričal več prebivalcev Slovenije? Eden od razlogov je lahko tudi pomanjkanje ozaveščanja o cepivih. Španija, Portugalska in Italija so po podatkih Evropske komisije že pred petimi oziroma šestimi leti proti gripi uspele cepiti več kot polovico starejših od 65 let, Slovenija pa le slabih 10 odstotkov.

Je Slovenija res proticepilski raj?

Vladni promotorji cepljenja nas v zadnjih dneh skušajo prepričati, da je Slovenija "vodilna antivaxer država", k čemur naj bi pripomogli tudi mediji. S tem skušajo upravičiti lastni neuspeh. Podatki namreč tega ne potrjujejo. 

Ravno nasprotno. Leta 2018 je Evropska komisija objavila raziskavo o zaupanju v cepiva v EU. Sodelujoči so se morali opredeliti do različnih trditev o varnosti in učinkovitosti cepiv. Slovenijo navaja kot državo, kjer se je med letoma 2015 in 2018 glede na odgovore v raziskavi najbolj povečalo zaupanje do cepiv, sledile pa so ji Grčija, Italija in Velika Britanija. V raziskavi je sodelovalo 1053 prebivalcev Slovenije. Zaupanje v cepiva je najbolj upadlo na Poljskem. Odgovor na to, kaj je šlo v Sloveniji narobe po izbruhu epidemije, bo očitno treba najti drugje.