Kaj je pozabila Mateja Logar? #kolumna

Plačujemo po 12 evrov za test, ki v resnici stane evro in pol. Cena testiranja nad ceno reagenta pri takšnem načinu testiranja namreč ni upravičena.

Avtor: Ford Perfect
nedelja, 12. 9. 2021, 05:55


20210527-01061853
Glede na organizacijo hitrega antigenskega testiranja moramo pri nas vse teste razen PCR razumeti kot obliko samotestiranja. Tega bi se morala zavedati tudi vladna skupina proti covid-19, ki jo vodi Mateja Logar.
STA

Vsak dan, dneve in tedne, doma ali v službi, med prijatelji, sorodniki ali sodelavci, naši pogovori prej ali slej pridejo do ene teme: pogojev prebolevnosti, cepljenja ali testiranja (PCT). Odloki se spet dnevno spreminjajo. V ponedeljek, ko smo ugotovili, da brez pogoja PCT k zdravniku ne smejo niti pacienti, je minister za zdravje bojda že isti dan ugotovil, da je prišlo do napake, a starega odloka ni takoj spremenil. Priča smo poplavi kontroverzij okoli izpolnjevanja pogoja PCT, novim idejam, predlogom in zahtevam o izvedbi testiranja, polemikam o priznavanju samotestiranja in ostalim kolobocijam.

Toda vmes smo pozabili na najpomembnejše: na to, kaj samotestiranje sploh pomeni.

Preberite še:
Kdo služi milijone s hitrimi testi

Vsi hitri testi pri nas so samotestiranje

V regulaciji laboratorijskih testov, kamor sodijo tudi hitri antigenski testi, obstajata dve izvedbi testiranja. Prvi način je, da samotestiranje izvede pacient sam, z uporabo priročnega merilnika. V primeru covid-19 je to hitri antigenski test za domačo uporabo. Test nima veljave izvida in je uporaben zgolj za samokontrolo. Morda najpogostejši uporabniki takega testiranja so diabetiki, ki uprabljajo glukometre za doziranje insulina. Uporabnik ne potrebuje posebnega certifikata. Že izobraževanje pri diplomirani medicinski sestri zadošča za uporabo glukometra, za hitri antigenski test pa so resnično dovolj že priložena navodila. Posebnega nadzora kakovosti ni. Morebitna odstopanja rezultatov so sprejemljiva posledica cenovno ugodnejšega pristopa.

samotestiranje
Regulatorno so hitri antigenski testi izenačeni s samotestiranjem, zato za njih ne veljajo pogoji laboratorijskega testiranja.
A. Nana Rituper Rodež

Druga oblika testiranja so vse ostale oblike, ki jih izvede za to posebej usposobljeno osebje, pod nadzorom specialista medicinske biokemije ali specialista medicinske mikrobiologije. Testi, reagenti in izvedba testiranja so pod neprestanim nadzorom, kjer se aktivno išče možne vire napak in se jih odpravlja, preden do napake sploh pride. Nadzor testov, reagentov in osebja poteka na dnevni, tedenski in mesečni ravni. Pogosto je nadzor kakovosti največji posamezni strošek v celotni košarici. To je cena, ki jo plačamo za zanesljive rezultate, na katerih potem lahko temeljijo diagnoze, medicinske intervencije ali recimo epidemiološki ukrepi karantene.

Kot smo videli v zadnjih mesecih, izvajalec za hitro antigensko testiranje ne potrebuje certificiranega osebja. Tudi naročnik, torej država, ne zahteva nadzora kakovosti. Regulatorno so hitri antigenski testi izenačeni s samotestiranjem, zato za njih ne veljajo pogoji laboratorijskega testiranja. 

Preberite še:
Vplivni zasebni zdravnik, ki se ga bojijo inšpekcije

Delamo se, da se branimo pred virusom

To je bil nujen korak pri zagotavljanju posla izbrancem, kjer prednjači zasebni zdravstveni zavod v lasti Marka Bitenca. Če bi zahtevali strokoven nadzor, ga mora biti ustanova sposobna tudi izvajati. Bitenc in še marsikateri drugi te zmožnosti nima. Medtem ko za PCR teste veljajo zahteve testiranja, zato so ti izvedeni korektno, za hitre antigenske teste ne potrebujemo malodane ničesar. Kot že omenjeno, za regulatorja so enaki samotestiranju.

bitenc prenos
Zdravstveni zavod Zdravje v lasti Marka Bitenca je samo med letošnjim aprilom in junijem za izvedbo hitrega testiranja državi mesečno zaračunal od 800 tisoč evrov do več kot milijon evrov.
STA

V Sloveniji imamo "strokovno" skupino za ukrepe proti covid-19, ki jo zdaj vodi dr. Mateja Logar, zato bi ji na tej točki želel nekaj pojasniti. Glede na organizacijo hitrega antigenskega testiranja moramo namreč pri nas vse teste razen PCR razumeti kot obliko samotestiranja. Še enkrat: samotestiranje ne pomeni le, da test nujno izvedemo sami, temveč da se ga izvede v neformalnem okolju, da ga lahko izvajajo tudi osebe, ki za to nimajo posebnega izobraževanja, in da poseben nadzor kakovosti ni zagotovljen. Vse to je realnost našega hitrega testiranja že od decembra lani, ko se je testiranje začelo. Žalosti me, da vodja "strokovne" skupine za ukrepe covid-19 ne pozna niti besednjaka, ki ga uporablja.

Žalosti me še marsikaj drugega. Recimo, da plačujemo po 12 evrov za test, ki v resnici stane evro in pol. Cena testiranja nad ceno reagenta pri samotestiranju namreč ni upravičena. V tej farsi so na videz zadovoljni vsi. Odgovorni v vladi in stroki, ki se sami pred seboj pretvarjajo, da lahko s takšnim režimom testiranja res ustavimo virus (seveda ga ne moremo, edina rešitev za to je cepljenje), še najbolj pa nekateri izbranci, ki si bodo dobro napolnili žepe. Edina izjema so tisti, ki so ali še bodo trpeli zaradi virusa. A teh tako ali tako nihče ne vpraša ničesar.

Preberite še:
Boj strokovnjakov s 'strokovnjaki' #kolumna

O avtorju:

Tako imenovani strokovnjak in prisilni prostovoljec, ki se trudi, da vsaj njegovi delajo dobro. Svoje identitete ne želi razkriti, saj se boji povračilnih ukrepov in pogroma portalov tovarne zlobe.

Mnenje avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.