Ne Matej Tonin ne Jernej Vrtovec, samo en človek v NSi je tarča Janeza Janše

Že dober mesec dni na domačem političnem prizorišču ni stranke, v kateri bi se dogajalo toliko kot v NSi. Zgolj od konca maja naprej smo videli napovedano zamenjavo Mateja Tonina z vrha stranke, dve interpelaciji, ki so ju vložili njeni poslanci, ovadbo Nacionalnega preiskovalnega urada v zadevi KNOVS in podporo Levici pri glasovanju za (!) referendum o obrambnih izdatkih. 

Iz te poplave novic je zagotovo mogoče izluščiti dvoje. Prvič, NSi na volitve ne bo popeljal Tonin, ampak njegov naslednik. Zaenkrat kaže, da je temu najbližje Jernej Vrtovec, njegov dolgoletni sopotnik iz generacije, ki je pred volitvami 2018 izpeljala tihi puč proti Ljudmili Novak.

In drugič, vse špekulacije o tem, ali bo NSi šla v morebitno Janševo vlado ali ne, so v resnici brezvezne. Če se bo v nedeljskem povolilnem večeru pokazala kakršna koli možnost, da SDS sestavi vlado, bo NSi že v ponedeljek zjutraj na kavi na Trstenjakovi.

Janez Janša to seveda dobro ve, zato se lahko z NSi občasno tudi poigra. Enkrat ji piha na dušo, drugič jo klofuta, tretjič zmerja njene člane, četrtič pa jo "reže kot salamo". Gre za stranko, ki ji prvak SDS nikoli ni priznal polne suverenosti. Že od obdobja pokojnega Andreja Bajuka jo Janša vidi kot drugo oko iste glave. Kot satelit, ki je nastal na pogorišču njegovega rušilnega udara na nekdanjo SKD, takrat še združeno s SLS. 

Preberite še:
Janšev mobilizacijski trening za 2026 je uspel: kaj vse je še pokazal referendum

Mlajši brat, ki po vsakem begu pride nazaj

Odnos SDS-NSi spominja na odnos med velikim in mlajšim bratom, ki skuša občasno pobegniti od doma, a vsakič pride nazaj. Enkrat zato, ker si kljub temu, da je že odrasel, ne upa iz cone udobja, drugič zato, ker se boji posledic. Drži, da je NSi ena redkih domačih strank, ki ima stabilno bazo. Toda prav ta ista baza jo vedno znova vrača v orbito SDS, saj lastni stranki verjetno ne bi oprostila morebitne koalicije s "komunisti". 

Še enkrat: vse to Janša zelo dobro ve. Tudi zato lahko gre, ko je govora o NSi, zelo daleč. Pri tem mu gredo na roke slovenski mediji, ki ob vsakem dogajanju v stranki za komentar zaprosijo še Janšo. Kot da gre za političnega analitika, ne pa konkurenta na istem polu. In prvak SDS priložnosti za izstrelitev kakšne javne puščice pač nikoli ne zamudi. 

"Bilo je jasno, kaj se bo zgodilo. Na enak način so tisti, ki so postavili Ljudmilo Novak, tudi njo odstavili, in zdaj se je enako zgodilo z gospodom Toninom," je prihajajočo zamenjavo na čelu NSi komentiral Janša. In dodal: "Dokler bo NSi vodil Robert Ilc, se bo s to stranko dogajalo enako kot v preteklih letih."

Preberite še:
Afera Dars: poslanca NSi na policiji preverjala, ali prisluškujejo Hajdinjaku

Kdo je Robert Ilc, ki tako moti prvaka SDS 

Robert Ilc je dolgoletni generalni sekretar NSi, ki v njej vleče veliko število niti. V tem času je spletel močno lastno omrežje. 

Znan je v gradbenih krogih, kjer sta njegova najmočnejša igralca lastnik Rika Janez Škrabec in nekdanji direktor policije Marko Pogorevc. Svoje čase je NSi "zvezal" z Vzajemno, pozna ljudi v energetiki, na železnicah, v telekomunikacijah, finančnem sektorju in na Slovenskem državnem holdingu. Ko so ga novinarji spraševali o stikih s primorskim podjetnikom Sebastjanom Vežnaverjem, prodajalcem zloglasne stavbe na Litijski, je Ilc odgovoril, da sta "frenda".

Skratka, gre za inteligentnega, politično pretkanega moža, ki politiko precej bolj kot skozi ideološka gleda skozi ekonomska očala. Če bi bil Ilc marksist, bi kolegom v stranki verjetno razlagal, da vsaka politična nadstavba potrebuje ekonomsko bazo. Prevedeno: za vsakim Matejem Toninom, ki se pred fotografskimi objektivi v maniri otrok igra vojaka, se skriva Robert Ilc, ki ure, dneve in mesece porablja za strankarske nabirke in vzdrževanje stikov. 

Preberite še:
Tajne poti denarja za hišni zavod NSi

Ne gre za ideologijo, ampak ekonomske strukture na desni

Ilc je dolgoletna tarča prvaka SDS. Leta 2017 je Janša recimo govoril, da je NSi "prevzel aparat glavnega tajništva, prek njega pa nato sčasoma v dobršni meri prikrit homoseksualni lobi, ki ima močne lovke v Katoliški cerkvi, delu gospodarstva, državni administraciji in represivnem aparatu."

Zmerljivk in zbadanj se je nabralo tudi v zadnjih letih: od "vročih navijačev" in opisovanja NSi kot "Robert Ilc d.o.o." do ugotovitev Nove24TV, da "naj bi prav delovanje Roberta Ilca stranko spravilo v precejšnje težave".

A za vsem tem se skriva razlog. Ilc kot "vodja iz ozadja NSi, ki velja za možgane te stranke", Janšo moti, ker je operativni vodja edine relativno močne ekonomske strukture na desnem polu, nevezane na SDS. 

Te strukture drugi politični projekti na desnici pač nimajo. SLS jo je nekoč imela, toda njena glavna utrdba, Kmetijsko-gozdarska zbornica, je od lani v rokah SDS, nekdaj največja stranka desnice pa je zabredla v dolgove. Prav postavljanje ekonomske strukture, beri denar, je edini motiv, da se je Anže Logar združil z ostanki nekdanjega Počivalškovega SMC. To je bila dvojna zmaga za Janšo: političnega projekta, ki mu leta 2026 tlakuje do vlade, mu ne bo treba sofinancirati iz blagajne SDS, največje slovenske politične korporacije. 

Lekcija, ki se jo na desnici vedno učijo na novo

Sledi logično vprašanje: zakaj bi Janša želel zrušiti temelje NSi, če mu ta zagotavlja morebitno sestavo še ene vlade? Odgovora sta dva. 

Prvi je pragmatične narave. Če je politika posel, Ilc predstavlja konkurenco generalnemu sekretarju SDS Borutu Dolancu, od lani lastniku prestižnega stanovanja v Novigradu, ki ga je kupil brez bančnega posojila. Dolanc se pogosto sestaja z istimi ljudmi kot Ilc in ni tako malo primerov poslovnih zgodb, v katerih sta se znašla na različnih interesnih bregovih. Pred volitvami bo pritisk le še rasel. Povedano preprosto, manj denarja za Ilčevo blagajno pomeni več denarja za Dolančevo.

In drugič, ker Janša to z desnimi partnerji vedno počne. Bilanca zadnjih treh njegovih vlad je zgovorna. Bajukova NSi je po prvi Janševi vladi izpadla iz parlamenta. SLS in Državljanski listi Gregorja Viranta se je to zgodilo po drugi, Počivalškovi SMC in DeSUS pa po tretji Janševi vladi. V vesolju SDS je prostor le za zvezde, ki jih je mogoče po potrebi prižigati in ugašati. 

A to je lekcija, ki jo na desni radi jemljejo vsakič znova.