Nova žrtev afere na železnicah: bankrot Mesovega prijatelja in dobavitelja spornih mask

V aferi s fiktivnimi posli na Slovenskih železnicah (SŽ), ki smo jih v začetku maja razkrili na necenzurirano.si, v zadnjih tednih pa so pod drobnogledom kriminalistov Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), je padla še ena domina. 

Gre za podjetje Hmezad TMT, ki ga vodi vplivni poslovnež Domen Prešeren, znan tudi kot dolgoletni prijatelj generalnega direktorja SŽ Dušana Mesa. 

To je namreč zaradi desetih milijonov evrov zapadlega dolga tik pred poletjem končalo v prisilni poravnavi. Zahtevalo jo je več upnikov, ki so izvršbe vpisali tudi na osebnem premoženju Domna Prešerna, sicer 49-odstotnega lastnika Hmezada. Pod njihovo "plombo" se je tako znašla tudi njegova stanovanjska nepremičnina v Šentjakobu pri Ljubljani.  

Domen in njegov oče Miloš Prešeren, večinski lastnik Hmezada, že vrsto let veljata za pomembna igralca na gradbenem trgu na območju Ljubljane, kjer sta dobivala glavnino poslov. Širši javnosti pa je podjetje znano iz afere maske. Spomladi 2020 bi moralo državnemu zavodu za blagovne rezerve dobaviti 22 milijonov navadnih obraznih mask, ki so zaradi težav s certifikati obtičale na carini. Zavod jih je nato odkupil za 12 milijonov evrov, četudi niso bile primerne za zdravstveno osebje.

Kaj je torej podjetje, ki je še vedno eden večjih podizvajalcev pri gradnje drugega tira proge Divača-Koper, pahnilo v bankrot? In kaj ima s tem zadnja afera na železnicah?

Preberite še:
To je nov zapor za 86 milijonov. Prazen je zaradi fantov s SŽ, ki jih preiskuje policija.

Posli z Grandovcem potopili tudi Prešerna

Kot je znano, so na SŽ lani jeseni našli več sumljivih pogodb, ki so jih različna podjetja iz skupine sklenila s prevoznikom Antonom Grandovcem, dolgoletnim dobaviteljem SŽ. Temu bi morala plačati storitve, ki nikoli niso bile opravljene. 

Takoj po podpisu teh pogodb je Grandovec fiktivne terjatve do podjetij SŽ preprodal naprej. Kupile so jih različne finančne družbe in drugi kupci, ki so Grandovcu plačali dobrih pet milijonov evrov. Zapletlo se je, ko bi si sami morali ta denar povrniti od podjetij iz skupine SŽ. Ta namreč računov nikoli niso imela v lastnih poslovnih knjigah. 

Že maja letos je šel Grandovec v prisilno poravnavo. To zelo verjetno pomeni, da bodo njegovi upniki dokončno ostali na suhem. 

Toda tik pred poletjem je Grandovec v brezno dokončno potegnil še Hmezad. Eden od upnikov, ki je aprila letos vložil okoli 1,1 milijona evrov visoko izvršbo proti Grandovcu in njegovim podjetjem, je namreč le nekaj dni pozneje zahteval plačilo identičnega zneska še od podjetja Hmezad in Domna Prešerna. 

Preberite še:
Kriminalisti na Slovenskih železnicah: pod lupo sumi črpanja milijonov s fiktivnimi posli

Upnikom dolguje več kot 10 milijonov evrov

To pomeni, da sta tako Grandovec kot Prešeren jamčila za plačilo istih obveznosti. Zakaj? Podjetje Hmezad je imelo na gradbišču drugega tira podizvajalca – družbo Planet Trans, ki je februarja letos končala v stečaju. Kot nam je v pogovoru zatrdil Grandovec, je imela družba Planet Trans več kot 3,5 milijona evrov dolga, ki so ga skušali sanirati s pomočjo sheme s fiktivnimi terjatvami na SŽ.

A ti načrti se niso izšli, zato je breme poplačila zdaj padlo tudi na podjetje Hmezad in Prešerna. Konec letošnjega aprila, takoj po tem, ko je sodišče ocenilo, da upniki SŽ nimajo pravne podlage za izterjavo dolgov, je eden od njih – podjetje Polfin v lasti nekdanjega direktorja Lesnine Bojana Papiča – proti Hmezadu sprožil izvršbo za plačilo 334 tisoč evrov dolga. 

Sledile so nove izvršbe s precej višjimi zneski, ki so jih vložili še drugi upniki. Koliko je vseh dolgov in kakšne rešitve bodo predlagali za njihovo poplačilo, še ni znano. Po nekaterih podatkih pa obseg obveznosti Hmezada presega deset milijonov evrov. 

Za primerjavo: podjetje je lani po podatkih EBONITETE.SI ob dobrih 19 milijonov evrov prihodkov ustvarilo približno 135 tisoč evrov denarnega toka iz poslovanja (EBITDA).

Preberite še:
Nova razkritja: z računov Slovenskih železnic so želeli pobrati pet milijonov evrov

Prešeren: Terjatve so sporne in jih bomo izpodbijali

"Drži, podjetje bomo skušali reševati na ta način," nam je informacije o tem, da je Hmezad v prisilni poravnavi, včeraj potrdil Domen Prešeren. 

Kot je pojasnil, so bile zanje usodne sporne terjatve iz afere na SŽ. "Gre za račune za storitve, ki nikoli niso bile opravljene, in so bili prodani faktorinškim družbam," je dejal. Sam in Hmezad pa sta jamčila za njihovo plačilo. "Nimamo toliko denarja, kot ga zahtevajo od nas. Vsaj ne v tako kratkem času," je dodal Prešeren.

Zato so sprožili prisilno poravnavo. "Če nam bo z njo uspelo, bo podjetje preživelo. Če nam ne bo, pa ne bo," je povedal. Še vedno pa obstaja možnost, da bo agonijo presekalo sodišče. "Ne priznavamo obstoja teh terjatev in jih bomo izpodbijali. Še enkrat, gre za račune za neopravljene storitve," je opozoril Prešeren.

Od mask do drugega tira

Težave Hmezada bodo zagotovo odmevale tudi na domačem gradbenem trgu. Znano je, da je imel Domen Prešeren vrsto let odlične zveze v gradbenih krogih v Ljubljani, kjer je sodeloval pri več nepremičninskih projektih, in na železnicah. Primer: lani je Hmezad prodal lastniške deleže v več podjetjih odvetniku SŽ Franciju Kodeli.

Še v prejšnjem desetletju so Miloša in Domna Prešerna prištevali med zmagovalce ere, ki je sledila propadu velikih domačih gradbincev. Bila sta lastnika inženirskega podjetja Tosidos, zraslega na pogorišču Energoplana, prek katerega sta skupaj z gradbenim lobistom Dragom Isajlovićem nekaj časa lastniško obvladovalo gradbeno podjetje Gorenjc, nekdanje zdravo jedro propadlega SGP Tehnika. 

S prelomom desetletja sta sledila dva odmevna posla. V začetku aprila 2020 je Hmezad z zavodom za blagovne rezerve podpisal pogodbe o dobavi 22 milijonov osebnih (higienskih) mask. Šlo je za največje posamično naročilo zaščitne opreme v času prvega vala epidemije. Računsko sodišče je pozneje ugotovilo, da Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (Sova) podjetja za razliko od skoraj vseh ostalih ponudnikov ni varnostno preverila. 

Pred poslovno katastrofo ga je rešila država

Po prvotnih načrtih bi moral Hmezad s preprodajo mask, ki jih je kupil od svetovalnega podjetja v Švici, ustvariti več kot 1,3 milijona evrov dobička. Toda zapletlo se je s pogoji plačila in certifikati, zaradi česar ga je pred milijonsko izgubo rešila država, natančneje njen zavod in ministrstvo za gospodarstvo. 

Leto dni pozneje je Hmezad, ki je takrat zaposloval le 11 ljudi, glavnino prihodkov pa ustvarjal s špedicijo, dobil posel na drugem tiru. Turška družba Yapi Merkezi, eden od partnerjev Kolektorja CPG v konzorciju, ga je najela za odvoz izkopanih materialov z gradbišča drugega tira na deponijo in druge lokacije. 

Hmezad je od januarja 2022 do danes od državnega podjetja 2TDK, ki je zadolženo za projekt drugega tira, prejel že več kot devet milijonov evrov. V začetku lanskega leta pa so mu Dravske elektrarne zaupale 2,5 milijona evrov vredno gradnjo vetrne elektrarne Mali Log. Turbine je podjetje nabavilo v Turčiji, kamor je maja lani nakazalo 1,16 milijona evrov.