Najnovejše razkritje Pop TV, da je imelo pri dogovorih za posle z avtovleko na slovenskih avtocestah ključno vlogo "potencialno koruptivno" omrežje okrog odvetnice Nine Zidar Klemenčič, je znova odprlo vprašanje, zakaj na Darsu te dejavnosti ne izvajajo sami.
Razpise za avtovleko namreč v zadnjih 20 letih spremljajo številne afere. Pod vsemi vladami in upravami Darsa so se pojavljali očitki o prirejenih razpisih, kartelnem dogovarjanju, privilegiranih izvajalcih, odiranju tujih voznikov tovornjakov in sumih kriminalnih dejanj. S temi posli so se ukvarjali policija, Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) in državna revizijska komisija.
Vse to bi bilo mogoče najlažje "presekati" tako, da bi storitve avtovleke prevzel sam Dars, ki zaradi tega ne bi več potreboval zunanjih izvajalcev. A tudi po najnovejši aferi nič ne kaže, da se bo to tudi zgodilo.
Na Darsu, ki ga vodi Andrej Ribič, tako trenutno nimajo nobenih načrtov, da bi sami izvajali to dejavnost. Nasprotno: pripravljajo se na podelitev koncesije za opravljanje storitev odvoza poškodovanih in pokvarjenih vozil nad 3,5 tone.
Zakaj se na Darsu že vedno upirajo ideji o prevzemu avtovleke? In kdo vse bo v igri za nov posel z avtovleko na slovenskih avtocestah?
Preberite še:
Afera sodna stavba: milijonska nagrada za pomoč Nine Zidar Klemenčič?
Na Darsu razmišljali o lastni avtovleki, toda ...
Na Dars smo včeraj v zvezi s tem poslali več vprašanj. Zanimalo nas je, ali so razmišljali o prevzemu avtovleke in ali imajo oceno, koliko bi jih to stalo. Odgovore so nam obljubili za danes.
Toda več virov blizu te državne družbe nam je zatrdilo, da so tam v zadnjih letih večkrat razmišljali o tej možnosti. Leta 2023 je nadzorni svet Darsa, ki ga vodi Andrej Šušteršič, upravi s sklepom naročil pripravo študije. Ko jo je dobil v roke, je Šušteršič možnost, da bi imel Dars lastno avtovleko, v začetku novembra 2023 za časnik Finance opisal kot "stroškovno porazno".
"Ni pomemben samo ekonomski učinek, bolj pomemben je varnostni in pa seveda pretočnost prometa," je takrat še dejal Šušteršič. Še pred tem je o tej ideji resno razmišljala uprava, ki jo je vodil Tomaž Vidic. A tudi ta se je na koncu odločila, da bo ponudnike za avtovleko iskala z razpisom.
Vsaj načeloma vpeljava lastne službe za vleko za Dars ne bi smela biti prevelik problem. Lani je družba ob rekordnih 583 milijonov evrov prihodkov ustvarila kar 153 milijonov evrov čistega dobička. Dars je lastnik avtocest, pripadajočih zemljišč in avtocestnih baz s parkirišči za tovorna vozila. Ima več kot 1.200 zaposlenih, lastno zimsko službo in informacijski sistem, s katerim tekoče spremlja dogajanje na avtocestah.
Preberite še:
Afera sodna stavba: Vežnaverjev financer si je kupil 30-metrsko jahto
Zakaj je lastna vleka predraga za Dars, ne pa za s.p.-je?
Za lastno avtovleko bi imel Dars podlago tudi v zakonu o cestah, po katerem je odgovoren za izvajanje storitev odstranjevanja poškodovanih ali pokvarjenih vozil. Dars je recimo v preteklosti ustanovil lastno podjetje za telekomunikacije, ki si ga je pozneje pripojil.
V čem je torej težava? Kot že omenjeno, na uradna pojasnila Darsa še čakamo. Nekateri sogovorniki, ki poznajo ustroj Darsa, so kot glavni zadržek izpostavili visoke stroške nabave tovornih vozil, avtodvigal in druge mehanizacije za delovanje avtovleke. K temu so prišteli še stroške vzdrževanja in servisov. Spet drugi so nas opozorili, da bi morala Darsova vlečna služba zagotavljati 24-urno dežurstvo, zaradi česar bi morali zaposliti večje število ljudi.
Toda na vse te pomisleke je mogoče odgovoriti z novimi vprašanji. Če finančni velikan, kot je Dars, res ne bi zmogel tega posla, zakaj se tako izplača 50-krat manjšim podjetjem ali celo samostojnim podjetnikom, ki se zanj neusmiljeno spopadajo na razpisih?
In zakaj je država na trg inženirskih storitev posegla z ustanovitvijo lastne družbe (DRI), ki na veliko dela tudi za Dars, avtovleka na avtocestah pa ostaja domena zasebnikov, pri katerih so se v preteklosti serijsko pojavljali očitki o spornih metodah dela?
Preberite še:
Žibert ne pove, ali pozna Vežnaverja. Kaj vse je iskala policija?
Kdo vse je pri sodni stavbi pobral milijone?
Kaj so ugotavljali KPK in državni revizorji
Nesporno dejstvo je, da se različni očitki v zvezi z avtovleko pojavljajo že od leta 2008. Takrat je Dars, ki ga je vodil Tomislav Nemec, v zadnjih dneh prve vlade SDS objavil razpis, na katerega je prispela ena ponudba. Poslal jo je AMZS in to skupaj s kar desetimi podizvajalci.
Dve leti pozneje je KPK v načelnem mnenju ugotovila, da dogajanje okrog avtovleke ustreza definiciji korupcije. Utemeljitev: ena od družb, ki opravlja avtovleko, je bila kar devet let privilegirana, nato pa je postala podizvajalec AMZS. Nekateri odgovorni uslužbenci Darsa so sestavili celo posebno navodilo za izvajanje avtovleke in grozili zaposlenim. Pri tehničnih zadevah pa je bil razpis pisan na kožo AMZS.
Po izteku pogodbe jo je Dars leta 2012 podaljšal z aneksom, s katerim se je izognil objavi javnega razpisa. Državna revizijska komisija je zato proti tedanjemu članu uprave Tinetu Svoljšaku vložila obdolžilni predlog zaradi kršenja zakonodaje o javnem naročanju.
Preberite še:
Tu je dokaz, da so sodno stavbo preplačali za več milijonov evrov
Najmočnejši igralec pri avtovleki je Draganović
A to je bil le uvod v nove zaplete, ki se vlečejo še danes. Na Darsu so leta 2018 na podlagi javnega poziva izbrali ponudnike, ki so nato v obdobju od aprila 2019 do marca 2024 opravljali storitev odstranjevanja ovir z avtocest in hitrih cest, pomoči na cesti in dela z avtodvigali.
Za vsakega od sklopov oziroma območij so izbrali po dva ponudnika. Najbolj uspešni med vsemi so bila Žonta, Transporti Enes Draganovič s.p. in Avtovleka Jerneja Kopitar s.p. Prvi je osvojil pet, preostala dva pa po štiri območja. Že leta 2021 je Reporter pisal o očitkih zoper Draganovića, ki so ga tovornjakarji obtoževali odiranja z astronomskimi fakturami za storitve. Ta je očitke zanikal, medtem pa je na avtocestah začel prevzemati posle od Žonte.
Julija 2023, še pred iztekom pogodb, so na Darsu, ki ga je takrat še vodil Valentin Hajdinjak, objavili javno naročilo za izbor novih ponudnikov, pri katerem pa se je močno zapletalo. Objavili so kar šest popravkov razpisne dokumentacije. Zadeva pa se je na pobudo AMZS preselila pred državno revizijsko komisijo. Tam so sicer zavrgli zahtevek za revizijo, a so ugotovili, da bi moral Dars podeliti koncesije, ne pa javno naročilo. Zato so ga zaustavili.
Danes Draganović in Avtovleka Jerneja Kopitar s.p. še vedno skrbita vsak za štiri območja. Med podjetji, ki obvladujejo več sklopov, sta še Assistance Coris, ki ga vodi Matej Pajnič, in Avtovleka Požar storitve, oba s številnimi podizvajalci. V tem času pa so v Darsu prekinili sodelovanje z AMZS, za katerega je kot podizvajalec delal prav Draganović.
