Gre za podatke iz ocene vrednosti iste zgradbe, ki so jo sredi lanskega leta pridobili v podjetju Diagnostični center (DC) Bled. To se je v istem času kot ministrstvo zanimalo za nakup nepremičnine na Litijski cesti, saj je želelo vanjo preseliti Kirurški sanatorij Rožna dolina, največjo zasebno bolnišnico v Sloveniji.
Iz podatkov, ki smo jih dobili na vpogled v uredništvu necenzurirano.si, je tako razvidno, da so v DC Bled vrednost objekta v sedanjem stanju ocenjevali na slabih pet milijonov evrov. To je skoraj tri milijone evrov manj od cene, ki jo je za zgradbo dosedanjemu lastniku Sebastjanu Vežnaverju konec lanskega leta plačalo ministrstvo za pravosodje.
Pri tej oceni so v DC Bled upoštevali, da znaša neto tlorisna vrednost celotnega objekta 5.124 kvadratnih metrov. Isto številko navaja pogodba med ministrstvom in Vežnaverjem, zato je obe oceni mogoče neposredno primerjati.
Toda pozor: v primeru DC Bled je šlo le za enega od scenarijev. Po nekaterih ostalih je bila ocenjena tržna vrednost že več let zapuščenega objekta še precej nižja. Zgradba namreč nima funkcionalnega zemljišča in parkirišč. Zgrajena je bila leta 1989, ko je bilo avtomobilov precej manj. Če bi torej ministrstvo za obnovo in predelavo zgradbe v prostore sodišč potrebovalo gradbeno dovoljenje, je veliko vprašanje, ali bi ga zaradi pomanjkanja parkirišč dobilo.
Preberite še:
Tu je pogodba z Vežnaverjem: v njej je lažni podatek o kvadraturi
V cenitvi so fotografije, stare šest let
Kot smo že poročali, je edina cenitev, s katero je razpolagalo ministrstvo, naročil in plačal Vežnaver, torej prodajalec. V njej je vrednost zgradbe ocenjena na skoraj osem milijonov evrov. Za primerjavo: toliko po ugotovitvah, ki smo jih dobili na vpogled, ne bi bila vredna, četudi bi v njej že delovala klinika.
Tudi sicer je verodostojnost Vežnaverjeve cenitve pod velikim vprašajem. Pod njo je podpisan sodni cenilec Anton Rigler, ki je za oddajo Tarča zatrdil, da je avtorica cenitve pooblaščena cenilka Breda Zorko. Ta je šest let prej pripravila prvotno, precej nižjo cenitev tržne vrednosti stavbe (2,9 milijona evrov). Več dejstev kaže na to, da je cenitev v pomembnem delu stara že več kot tri leta, naknadno pa je bila popravljena.
Celo fotografije objekta so v novi cenitvi iste kot v cenitvi iz leta 2017. Breda Zorko jih je odrezala na način, da bi prikrila, kdaj so bile posnete. Tistih fotografij, pri katerih to ni bilo mogoče narediti, v novi cenitvi ni uporabila. Iz tega izhaja, da se pred novo cenitvijo ni odločila za nov ogled objekta, četudi je od njenega zadnjega obiska minilo že šest let, v tem času pa se je stanje nepremičnine le še slabšalo.
Vežnaver je sicer nepremičnino kupil konec leta 2019, in sicer na četrti javni dražbi v stečaju družbe Nikom. Zanjo je plačal 1,7 milijona evrov. Bil je edini interesent.
Preberite še:
Zakaj so šli pri Švarc Pipan v 8 mio nakup brez lastne cenitve? Da bi "prihranili"
Na kaj vse je "pozabila" cenilka
Primerjava obeh njenih cenitev daje tudi odgovor na vprašanje, kako je lahko leta 2017 vrednost zgradbe ocenila na slabe tri milijone evrov, leta 2023 pa na skoraj osem milijonov evrov. V prvi cenitvi je tako izrecno opozorila, da znaša uporabna površina objekta, ki je bistvena za oceno vrednosti, 2.761 kvadratnih metrov, pri čemer je poudarila, da v tej številki ni vštet atrij. Tega je upoštevala kot "dodano vrednost poslovne stavbe".
Pri cenitvi iz leta 2023 je drugače. V njej cenilka Zorko nikjer ni navedla velikosti uporabne površine v zgradbi, ampak le neto tlorisno in "pogodbeno površino". Pri tem v cenitvi ni razložila, zakaj ni upoštevala uporabne površine. V vsakem primeru pa bi bila njena končna vrednost v tem primeru precej nižja.
In najpomembneje: nobena od ostalih zgradb, s katerimi je cenilka primerjala objekt na Litijski cesti, povprečno vrednost kvadratnega metra pa zato določila pri 1.729 evrih, niti približno ni v tako slabem stanju. V takšnem primeru bi, tako nam je potrdilo več ljudi iz nepremičninskih krogov, morala cenilka narediti prilagoditev ocene za vrednost obnove, pri čemer bi morala upoštevati mednarodne standarde ocene vrednosti. Tega torej v cenitvi, ki so jo upoštevali na ministrstvu, ni storila.
