"Nekatere se lahko vedno preslepi in vse se lahko kdaj spreslepi, toda ni možno vedno preslepiti vseh." (Abraham Lincoln, nekdanji predsednik Združenih držav Amerike)
Manjše poglavje v boju proti pogoltnosti zavarovalnic je zaključeno. Zakon, ki ukinja dopolnilno zdravstveno zavarovanje, je prestal drugo branje, zadnje je pred vrati. Zmotno bi bilo zaključiti, da bo s sprejetjem zakona tudi vojne za ukinitev zavarovanja konec. Državni zbor že lahko pove svoje, izbrani predstavniki ljudstva – z nekaj običajnimi izjemami – so lahko na strani ljudstva, a se takoj zatem lahko veselimo veta služabnikov zaslužkarstva. Državni svet bo izglasoval veto, potrebno bo ponovno glasovanje. Referendum ni izključen, zakon bodo gotovo izpodbijali tudi na ustavnem sodišču.
Vsi topovi so usmerjeni v vlado. Vse, da bi se ustavilo lahke zaslužke. Interpelacija proti ministru za zdravje ni bila izstreljena naključno, gre za obupan poskus preusmeritve pozornost drugam od reforme, ki grozi, da bo pod streho nekaj, kar smo prej poskušali četrt stoletja.
Vmes neprestano poslušamo propagando, kako bo nova dajatev, obvezen prispevek v višini 35 evrov, bolj obremenila revne, ker bodo plačevali večji delež dohodka kot premožnejši. Tu gre za poskus preslepitve volivcev. Z usmerjanjem debate v vprašanje, kakšna je pravična razdelitev bremena, želijo zavarovalniški lobiji in njihovi prestavniki ustaviti reformo.
Preberite še:
Jaz zate, Vzajemna zase #kolumna
Plačevali bomo enako kot do sedaj
Trditev, da bomo vsi plačevali enako, namreč ne drži. Obvezno plačevanje zdravstvenega zavarovanja že imamo. Trenutno zaposleni z minimalno plačo za obvezno zavarovanje plača 76,53 evra, po novem bo njegov obvezni prispevek znašal 112,20 evra. Zaposleni s povprečno plačo bo namesto 138,76 evra plačeval 174,43 evra.
Premožnejši bo še vedno plačal več, čeprav drži, da bo razmerje sedaj zanj bolj ugodno. Ali je to pravično ali ne, lahko debatiramo, toda premožnejši bodo še vedno plačevali več. Borci za ohranitev sedanjega sistema pa aktivno pozabljajo, da bo sistem v svojem bistvu ostal enak. Plačevali bomo enako kot do sedaj. Le izvajalec bo sedaj javni in ne bomo imeli možnosti, da ne plačujemo prostovoljnega dopolnilnega zavarovanja.
Računovodsko je to že res, toda pri stroških dela je važna samo skupna vsota vseh plač, prispevkov in ostalih alinej. Kako je določeno postavko potrebno voditi, je pomembno za knjigovodje, ne za poslovni rezultat podjetja. Tudi kadar določene postavke ne vidimo, še vedno vpliva na naš položaj pri delodajalcu, povsem enako kot če bi bila ta alineja prikazana na plačilni listi.
Preberite še:
Boj proti požiralniku #kolumna
Zaenkrat še ni važno, kaj je pravično in kaj ne
Debate o pravičnosti in še kaj so samo taktike, s katero se zavarovalnice poskušajo ubraniti pred tistim najhujšim. Zdravstveno zavarovanje je za njih najboljši posel vseh časov: ni ga potrebno kaj dosti oglaševati, saj ga potrebujemo vsi. Ni potrebno ocenjevati rizikov, ker po zakonu vsi plačamo enako. Če se dvignejo stroški, bo država tudi dvignila cene.
Kapitalizem in tekmovanje delujeta, kjer je na voljo koristen produkt, ki se ga da izboljšati, nadgraditi. Če je produkt po svoji naravi za vse enak, je povsem vseeno, kdo in na kakšen način ga ponuja. Če imamo zavarovanje v trenutni obliki, plačujemo provizijo zato, da izbiramo, ali želimo logotip rdeče barve, modre barve ali zelene barve. Pri kritju in dostopu ni in po zakonu ne sme biti nobenih razlik.
To je razlog, zakaj je dosedanja ureditev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja nesmiselna. Ponudbe, kot so "do specialista takoj", kjer nam zavarovalnica v določenih primerih omogoči samoplačniški pregled, so vsaj neka nadgradnja sistema in ni razloga, da teh produktov ne bi obdržali. Toda pri golem dopolnilnem zavarovanju nam že po zakonu ne morejo nuditi ničesar boljšega od drugih, le kritje stroškov določenih storitev v zameno za bogato provizijo.
Nikoli se ne bomo vsi strinjali, katera ureditev je najbolj pravična, toda ukinjanje dobičkonosnih poslov mogočnih firm bo vedno izredno težko. Zato ni toliko važno, kakšna bo nova razporeditev bremena. Važno je, da prostovoljno zavarovanje postane obvezno in se pritisk lobijev ustavi. Šele, ko bomo prosti pritiska lobijev in njihovih agentov preoblečenih v naše predstavnike, se bomo lahko usedli in ugotovili, kaj narediti z javnim zdravstvom. Odločili se bomo, kakšna je pravična razporeditev bremen.
Preberite še:
Veliki brat na psihiatriji #kolumna
Umik interesov zavarovalnic iz javnega zdravstva
Bistvo te bitke ni ustanovitev popolnega sistema zdravstvenega zavarovanja. Zavarovalnice preveč lahko mešajo blato in ustavljajo debato, da bi bila resna debata sploh možna. Trenutni boj je v resnici bitka za umik interesov zavarovalnic iz javnega zdravstvenega sistema. Dosedanja ureditev je služila dvema gospodarjema: navadnim smrtnikom je pomagala do zdravstva in hkrati zavarovalnicam omogočala pot do lahkih zaslužkov. Dokler slednjih ne odrežemo, ne moremo ugotavljati, kakšna nova ureditev bi nam najbolje služila.
Prostovoljno zdravstveno zavarovanje ukinjamo že več kot dvajset let, včasih so bili poskusi iskreni (Keber), včasih ne (Bručan). Boljše priložnosti ne bomo imeli, če hočemo zdravstveno zavarovanje kdaj podrediti interesom javnega zdravstva, je to prilika vseh prilik. Zatorej proslavimo to zmago v bitki in se pripravimo na naslednjo, večjo in pomembnejšo. Če jo zmagamo, bomo za vselej končali interese kapitala in to pri vprašanju, kamor tak interes ne sodi.
Šele ko bo javno zdravstveno zavarovanje služilo samo nam, bomo lahko odločali o njegovi točni ureditvi, pravičnosti in primerni razporeditvi. Trenutno odločamo šele o tem, komu naj zavarovanje služi – zavarovancem ali zavarovalnicam.
O avtorju:
Tako imenovani strokovnjak in prisilni prostovoljec, ki se trudi, da vsaj njegovi delajo dobro. Svoje identitete ne želi razkriti, saj se boji povračilnih ukrepov in pogroma portalov tovarne zlobe.
Mnenje avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.
