Jeseni 2020, na vrhuncu drugega vala epidemije covid-19, v Sloveniji praktično niste mogli priti do zdravnika. Vrata zdravstvenih domov so bila zaprta za bolne. Javne bolnišnice se niso ukvarjale z "nenujnimi primeri". Že pred tem dogovorjene posege, preiskave in preglede so prelagale na poznejše datume.
Medtem ko so bili številni ljudje zaradi tega v stiski, je v istem času v zdravstvenem sistemu neopazno prihajalo do tektonskih premikov. Takrat se je namreč začela konsolidacija lastništva zasebnih klinik, ki jim je država pred tem podelila koncesije. Na veliko so jih kupovale največje domače zavarovalnice. Triglav, ki je v večinski lasti države, je skupaj s Savo Re kupil štiri medicinske centre. Obe zavarovalnici sta napovedali gradnjo največje zasebne bolnišnice v Sloveniji. Vse zato, da bi svojim strankam za dodatno plačilo omogočile preskakovanje čakalnih vrst.
Na ta vlak je skočila tudi Vzajemna. Za skupaj šest milijonov evrov je prevzela zdravstvena centra Aristotel in Barsos. In prav ti posli najbolje razgaljajo vso perverznost sistema dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, tega unikatnega slovenskega spačka, ki je "začasno" v veljavi že 25 let.
Preberite še:
20 let rušenja levih vlad, ki so ukinjale dopolnilno zavarovanje
Za isto storitev plačujemo trikrat
Ponovimo še enkrat: to je bil čas, ko niste mogli do zdravnika, a ste morali kljub temu plačevati dopolnilno zavarovanje. Ta denar je Vzajemna, ki skoraj vse prihodke ustvari s tem virom, porabljala za nakupe klinik, ki dobičke ustvarjajo tudi na račun javnega zdravstva. Velik del zdravnikov, ki dela zanje, je redno zaposlen v UKC Ljubljana in drugih javnih bolnišnicah. Klinike jih plačujejo kot samostojne podjetnike. To ustreza vsem. Zdravniki tam zaradi višjega neto prejemka raje delajo več kot v redni službi. Klinike pa imajo v primerjavi z javnimi bolnišnicami cenejše stroške dela, saj jim ni treba plačevati prispevkov, dopustov, dodatka na delovno dobo ...
V tem se skriva pojasnilo, zakaj se je dopolnilno zavarovanje izrodilo. Ne le, ker je država pobiranje dela denarja, nekakšnega "kaska" za javno zdravstvo, prepustila trem zasebnim zavarovalnicam. Vsaj dve sta v vseh teh letih na ta račun ustvarili dobičke, s katerimi sta začeli graditi nekakšen paralelni zdravstveni sistem, kjer smetana iz javnega zdravstva (beri: najbolj donosni programi) ostane njim, največje bolnišnice pa spreminja v slabe banke zdravstva.
Kot uporabnik zdravstvenega sistema ste zato že danes v Sloveniji postavljeni v položaj, ko morate za to, da pridete na vrsto, plačati trikrat. Prvič skozi obvezno zavarovanje. Drugič s premijo dopolnilnega zavarovanja, ki je "prostovoljno" le še na papirju. In tretjič ali kot klient zavarovalnice, ki vam ob plačilu ustreznega produkta ponuja legalno preskakovanje vrst, ali kot samoplačnik. Po možnosti pri istem zdravniku, na katerega boste morali ob plačilu "le" dveh zavarovanj v javni bolnišnici čakati več mesecev ali let.
Preberite še:
Zamenjali šefa radiologov, nova razkritja spornih izplačil
20 let bojev z lobiji
V normalni državi zato ukinitev oziroma preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ne bi smel biti prvi korak zdravstvene reforme, ampak higienski minimum. V resnici gre namreč le za umetno ustvarjen žakelj, okrog katerega je v dveh desetletjih nastal ekosistem lobističnih in drugih interesov. Za računovodsko operacijo, pri kateri bi se moral sprostiti velik del od 60 milijonov evrov, ki jih te zavarovalnice ob 700 milijonih letnih pobranih premij porabijo za lastne stroške. Za začasno rešitev, ki je zaradi nemoči politike, prebite z interesnimi silnicami, postala trajna renta.
Toda marsikaj, kar se je v zadnjih letih zgodilo v slovenski politiki, je mogoče razumeti zgolj skozi prizmo lobijev, povezanih z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem.
Ste se kdaj vprašali, zakaj ga Janševa vlada med epidemijo covid-19, ko je počez razdelila za milijardo evrov covid dodatkov, ni začasno ukinila? Ker jo je prav neuspela namera pred tem razpadle Šarčeve vlade, da to stori, leta 2020 dejansko pripeljala na oblast. V zadnjem desetletju so zaradi pritiskov, povezanih z usodo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, odstopili trije ministri za zdravje. Vsi so prihajali iz levosredinskih vlad. Vsi so odkrito govorili o lobijih in pritiskih. V Sloveniji imamo celo politično stranko, ki ji zdravstveni program že vrsto let piše izvršni direktor Vzajemne.
Preberite še:
Prevzemi v zdravstvu: katere klinike so že v rokah skladov
Prva fronta je odprta, kaj pa druge?
Tudi zamik ukinitve dopolnilnega zavarovanja na leto 2025, za katerega se je prvotno odločil Danijel Bešič Loredan, ni obljubljal nič dobrega. Izkušnja ene od predhodnic, Milojke Kolar Celarc, namreč uči, da tega oreha ni mogoče streti v drugi polovici mandata. A zavarovalnice so se tokrat v koleno ustrelile same. Z napovedano podražitvijo, ki bi ji sledil parlamentarni manever SDS, enak tistemu iz nesrečne zgodbe z RTV, bi ena od glavnih obljub koalicije Roberta Goloba končala v močvirju, ljudem pa bi ostale dražje položnice.
Ukinitev dopolnilnega zavarovanja v sedanji obliki bi tako morala biti zgolj začetek. Naloga vlade, ki ima zgolj s tremi strankami tako udobno večino, ni gledanje v javnomnenjske raziskave, ampak spreminjanje države in družbe na bolje, sistemsko odpravljanje krivic, ekscesov in rent, zaradi katerih ljudje živijo slabše. Prva fronta je odprta: pričakovati je ofenzivo zavarovalnic in njihovih zaveznikov med ekonomisti, sindikati, mediji ... Vse, kar smo v 20 letih večkrat že videli. Po načelu "jaz zate, Vzajemna zase".
Toda Bešič Loredan bo moral odpreti še druge. Do zdaj mu je namreč z interventnim zakonom uspelo dokazati le, da za kreativno črpanje javnega denarja za zdravstvo v zasebne žepe ni meja. Moral bo recimo ugrizniti v kislo jabolko normativov. Kako je mogoče, da predstojnik radiološke klinike nekajkrat več dela opravi popoldne, ko je plačan prek podjemne pogodbe, kot v redni službi? Zakaj javna zdravstvena blagajna za pregled, ki dejansko traja le nekaj minut, obračuna polno uro?
Ne v velikih zgodbah, v teh nešteto malih sistemskih luknjah, se v slovenskem zdravstvu izgublja denar. In zato ga potem zmanjka tam, kjer bi ga res potrebovali. Vse to Bešič Loredan dobro ve. Čakamo.
