Nogomet v Katarju #kolumna

Tudi v Sloveniji imamo ljudi, ki imajo enake ideje o obravnavi tujcev in odnosu do šibkejših kot šejki v Katarju, pokopališču tujih delavcev.

Avtor: Ford Perfect
nedelja, 20. 11. 2022, 05:55


20221119-01183623
Največji temni oblak so kosti tujih delavcev v katarski zemlji, žrtev pobesnelega gradbenega podviga in častihlepnosti majhne skupine premožnežev.
STA

"Če hočeš spoznati človeka, poglej, kako se obnaša do šibkejših, ne, kako se obnaša do sebi enakih." - J.K. Rowling v romanu Ognjeni kelih

Poleg predpredzadnjega obiska volišča v letošnjem letu nas danes čaka  tudi prvi brc žoge na svetovnem prvenstvu v nogometu v Katarju. Štiri tedne se bodo najboljše ekipe sveta merile v tem, katera najbolj natančno brcne žogo v nasprotnikovo mrežo in s tem dokaže, da je najboljša v najpomembnejši postranski stvari na svetu. 

Toda nad tem svetovnim prvenstvom ždijo mračni oblaki. Že leta in leta se govori, kako potratno je vzdrževanje travnatih igrišč sredi puščave, kako nesmiselno je graditi osem ogromnih stadionov za desettisoče gledalcev v državi z manj kot tremi milijoni prebivalcev. V Sloveniji nimamo niti enega nogometnega stadiona, ki bi bil primeren za organizacijo takega prvenstva. Nogometno precej manj navdušen Katar jih ima zdaj skoraj toliko kot Nemčija.

Preberite še:
Zreče so Slovenija #komentar

Kosti tujih delavcev v katarski zemlji

A največji oblak ni ne potrata drage vode, ki bo napajala pristno angleško zelenico sredi arabske pustinje, ne neskončna potrata denarja za stadione, ki bodo po letošnjem letu samevali. Najhujše črnine tudi ne prinaša dejstvo, da je bilo prvenstvo zaradi podnebja prestavljeno na začetek zime. Ne, vse to so malenkosti. Največji temni oblak so kosti tujih delavcev v katarski zemlji, žrtev pobesnelega gradbenega podviga in častihlepnosti majhne skupine premožnežev, ki so hoteli imeti čast organizacije svetovnega prvenstva v nogometu na svojem fevdu.

Uvoženi delavci so bili izpostavljeni neusmiljenim rokom gradnje. Če jih zato nekaj umre, je bila to cena, ki jo je delodajec pač pripravljen plačati.
Uvoženi delavci so bili izpostavljeni neusmiljenim rokom gradnje. Če jih zato nekaj umre, je bila to cena, ki jo je delodajec pač pripravljen plačati.
STA

Gospodarski model arabskega sveta je že desetletja enak. Z nepredstavljivimi dobički izvoza nafte ali plina uvozijo tuje delavce, s katerimi potem počnejo, karkoli želijo. Sredi najhujše pripeke, ko so se še kamele ulegle v senco, srebale čaj in brale o tem, kakšne grbe so letos v modi, so bili uvoženi delavci izpostavljeni neusmiljenim rokom gradnje. Če jih zato nekaj umre, je bila to cena, ki jo je delodajec pač pripravljen plačati. Mrtvim ni potrebno ničesar več plačati, preživeli se za to še zdaj borijo.

Odnos je vreden izključno obsojanja. Toda zavedati se moramo, da ne gre za nek unikatno arabski odnos do tujcev, prej nasprotno. Enake ljudi, z enakimi idejami o obravnavi tujcev in odnosu do šibkejših, imamo žal tudi pri nas. 

Preberite še:
O Niki in Branku #kolumna

Služi močnejšemu, teptaj šibkejše 

Občasno sedijo na podobnih položajih, kot jih zasedajo arabski šejki. Ker smo z vojvodami, baroni in podobnim pri nas opravili, se kitijo z drugačnimi nazivi. Enega občasno poznamo kot predsednika vlade, drugega kot notranjega ministra, tretji je gospod župan. Nekateri so svetovalci predsednika vlade, dvojni doktorji in uspešni podjetniki, ki prejemajo nekaj sto evrov plače na mesec v gotovini, saj nimajo tekočega računa. Tudi borec za pravice družin se najde in še in še. Ti ljudje nam že desetletja poskušajo prevzeti državo, pri čemer nam kot glavni razlog, zakaj so za nas dobri, navajajo boj proti družbenemu sistemu, ki smo ga upokojili že pred tremi desetletji.

Prvi mož svetovnega nogometa Gianni Infantino mora že leta odgovarjati na očitke, zakaj je leta 2010 organizacijo prvenstva dobila država, ki krati človekove pravice.
Prvi mož svetovnega nogometa Gianni Infantino mora že leta odgovarjati na očitke, zakaj je leta 2010 organizacijo prvenstva dobila država, ki krati človekove pravice.
STA

Toda njihove prave nravi ne pokažejo ideje, ki jim nasprotujejo, temveč odnos, ki ga kažejo do šibkejših. Odgovor na napad na Niko Kovač je bilo javno posmehovanje, odgovor na napad na Branka Grimsa je bila zahteva po policijskem varovanju. Odgovor na odstranjevanje žice na meji je bila interpelacija notranje ministrice, saj menda ne smemo dovoliti, da se z nezakonitimi prebežniki dela kot z ljudmi. Edini argument, ki ga poznajo in obvladajo, je argument moči. Naši šejki nimajo nazivov, toda njihove ideje prevzemajo in posnemajo. "Služi močnejšemu in teptaj šibkejše, civilizacija menda stoji na tem in je boljša od tistih drugih, tujih. Temnih."

Razlika med Slovenijo in Katarjem ni v tem, da pri nas kategorično zavračamo odnos šejkov do šibkejših, saj imamo v vsaki družbi ljudi z okamenelimi srci. Razlika je v tem, da ljudje s takim odnosom pri nas nimajo absolutne oblasti. Slovenija je boljša od Katarja samo zato, ker si kot družba želimo voditelje, ki za reševanje težav s srcem ne potrebujejo kamnoseka.

Tudi to je razlog, da grem naslednji teden še enkrat na volišče in bom 3x obkrožil ZA.

Preberite še:
Dinozavri odhajajo #kolumna

O avtorju:

Tako imenovani strokovnjak in prisilni prostovoljec, ki se trudi, da vsaj njegovi delajo dobro. Svoje identitete ne želi razkriti, saj se boji povračilnih ukrepov in pogroma portalov tovarne zlobe.

Mnenje avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.