Ko se peljete skozi Zreče, ne morete zgrešiti ogromnih industrijskih hal. Takoj je jasno, da to mesto na južnem robu Pohorja živi in diha z Uniorjem. Eden najpomembnejših slovenskih izvoznikov, ki proizvaja orodja, odkovke in kovane izdelke, daje kruh več kot 1.600 zaposlenim. Je lastnik lokalnih term in smučišča na Rogli, sponzor lokalnih športnih klubov in društev. Zreče so Unior, bi lahko rekli, in obratno.
Mesto, ki se je skozi zgodovino razvijalo s kovaštvom in rudarjenjem, je imelo v tranziciji precej več sreče kot nekatera druga središča, ki so zaradi stečajev in spornih privatizacij ostala brez "motorjev" industrije. Unior je preživel razpad Jugoslavije, recesijo in težave z bankami pred desetimi leti. Četudi je ostal v večinski lasti države, je očitno predaleč od Ljubljane, da bi bil zanimiv za največje politične plenilce. Je pa včasih moral zgraditi kakšno cerkev.
Toda potem se je zgodila sreda, 26. oktobra, ko se je idilična simbioza Zreč in Uniorja stopila kot spomladi sneg na bližnji Rogli.
Preberite še:
Mišičev Kitajec izginil, nesojeni hotel propada
Dvajset dni kolektivnega molka
Tega dne je iz tovarne zaradi tehnične napake ušla zmes, v kateri je bil tudi rakotvoren kromov trioksid. Kapljice, ki jih je ventilator raznesel po okolici, so poškodovale parkirane avtomobile. V Uniorju so takoj ustavili proizvodnjo. O nesreči so obvestili inšpektorat za okolje - ne pa tudi regijskega centra za obveščanje, občine ali javnosti.
Prvih deset dni tako o tem izrednem dogodku nihče ni vedel ničesar. Ne policija, ne lokalni zdravstveni dom, ne ljudje, ki živijo v soseščini, ne bližnja osnovna šola. Minile so šolske počitnice, dan reformacije in dan spomina na mrtve. Zreče so živele naprej, saj se nikomur v Uniorju "ni zdelo smiselno po nepotrebnem vznemirjati javnosti". Morda so kaj slutili avtoličarji, ki so čez noč imeli ogromno dela, saj je bilo poškodovanih 460 avtomobilov.
Tu se srhljivka šele začne. Po desetih dneh, 5. novembra, naj bi o tej nesreči prvič nekaj slišal dolgoletni župan Zreč Boris Podvršnik. A tudi on se je odločil molčati. Šele dva dni pozneje, 7. novembra, so se v podjetju prvič odločili izmeriti emisije kromovega dioksida v zraku in na tleh. Miniti sta morala še vikend martinovanja in drugi krog predsedniških volitev, da je vodstvo podjetja o dogodku obvestilo nadzornike. Pozor: to se je zgodilo v torek, 15. novembra, 20 dni po nesreči. Ali z besedo: dvajset.
Preberite še:
"Večnemu" županu se ni treba bati policije
So molčali zaradi lokalnih volitev?
Zgodba ne bi mogla bolje razgaljati, kaj vse je v tej državi sistemsko narobe. Vas morda zanima, kje so bili okoljski inšpektorji, ki so bili edini obveščeni o nesreči? V 20 dneh niso uspeli priti do Uniorja. Kaj pa ravnatelj bližnje šole, ki je za nesrečo izvedel približno takrat kot župan? Staršev otrok ni obvestil, ker "ni imel pravih informacij in ni želel ustvarjati nepotrebne panike". In zakaj je molčal župan? "Ko smo se pogovarjali s strokovnjaki, je bilo rečeno, da je sedaj za ukrepanje prepozno in se sedaj samo še ugotavljajo morebitne posledice," je pojasnil za portal N1.
Sliši se neverjetno, a je res. Ob nesreči, ki je bila potencialno nevarna za zdravje ljudi, poškodovala pa je za pol mesta avtomobilov, so se ključni ljudje v Zrečah odločili za molk, nekakšno kolektivno "omerto". Pri tem jim je pomagala še vsaj ena državna institucija. A vprašajmo se raje, zakaj so želeli problem na takšen način pomesti pod preprogo? Zakaj se jim ni zdelo vredno "vznemirjati javnosti" in ljudem pokvariti počitnic? Zakaj niso – kot radi rečejo pod Pohorjem – bika zagrabili za roge?
Zaradi lokalnih volitev, se glasi zelo verjetni odgovor, ki ga bodo vsi vpleteni seveda zanikali.
Tako dolga tišina namreč ponuja logični zaključek, da so se neprijetno novico odločili tiščati pod preprogo vsaj do nedeljskega zaprtja volišč. To jim je uspevalo dvajset dni, zmanjkalo jim jih je le še pet. Župan Podvršnik, dolgoletni član SDS, se poteguje za peti mandat. Na nedavni novinarski konferenci je govoril o 75 projektih, ne pa tudi o tem, kaj se je zgodilo v Uniorju.
Gremo še naprej po verigi. Iz SDS prihajata tako član uprave podjetja Branko Bračko kot prvi nadzornik Franc Dover, ki je minuli teden sklical izredno sejo. Inšpektorat za okolje vodi Franc Rančigaj, ki ga je na ta položaj kmalu po zamenjavi oblasti imenoval nekdanji minister Andrej Vizjak (SDS). V svetu zavoda osnovne šole sedijo trije predstavniki občine, med katerimi ena prihaja iz SDS. Skoraj polovica članov občinskega sveta prihaja iz te stranke, ki ima tudi podžupana.
Preberite še:
Nov okostnjak iz omare županskega kandidata
Lokalna politika, ki je ne nadzoruje nihče
Zreče so ena od trdnjav SDS, ki je imela lani kongres v bližnjih Slovenskih Konjicah. Vsak, ki ima v mestu nek položaj, bo zato dvakrat premislil, ali je pripravljen pred volitvami v težave spraviti župana, ki je na oblasti že 16 let, s tem pa tudi stranko, ki drži vse vzvode odločanja v mestu.
Toda Zreče pri tem niso nobena izjema. So le ena od številnih občin, kjer se lokalna politika začne in konča pri "večnih" županih, lokalnih politikih v javnih zavodih in podjetjih, ki "znajo prisluhniti občini". V teh spregah drugje sodelujejo še hišni gradbinci, nepremičninarji, različni investitorji in dobavitelji, ki so ponavadi v lasti županovih sorodnikov. Ponekod so tu še poslanci, ki skrbijo za stik z Ljubljano in dotok denarja za projekte.
Rezultat vsega tega so lokalni politični ekosistemi, ki jih v številnih občinah resno praktično ne nadzoruje nihče – če odštejemo kakšnega neposlušnega občinskega svetnika. To je morda še dobro za njihovo učinkovitost, od gradnje vodovodov do krožišč. Toda te male, srečne politične družine, ki nas v teh dneh nasmejane nagovarjajo s plakatov, se izkažejo za izrazito slabost, ko gre za možna korupcijska tveganja. Ko želi kdo od zunaj priti do kakšnega posla, ki bi ga dejansko opravil bolje in ceneje. Ko pijemo onesnaženo vodo. Ali ko na naš avtomobil priletijo kapljice rakotvorne zmesi. Takrat se v najboljšem primeru zavijejo v molk in čakajo, da mine.
Zreče tako niso le Unior, ampak tudi Slovenija.
