"Šparat je treba, pa naj stane, kar hoče!" - neznan
Tragedija je udarila v srce Hollywooda. Idilično sosesko Beverly Hills, največje naselje bogatih in slavnih na svetu, požirajo ognjeni plameni. Na stotine gasilcev že dva tedna bije boj s peklenskimi zublji, ki za seboj puščajo opustošenje. K sreči so jo tokrat skupili predvsem ljudje, ki si lahko privoščijo nov dom, čeprav si vseeno ne zaslužijo izgubiti vsega. Verjetno mnogi med njimi zagovarjajo učinkovito, vitko državo. Ta miselnost je iz navadne katastrofe naredila pravo kataklizmo.
Med bogatimi in slavnimi se najdejo tudi taki, ki kasneje zaidejo v politiko. Pred časom je znan igralec akcijskih filmov Arnold Schwarzenegger postal guverner Kalifornije. Zagovarjal je, da je država vir vseh težav in da mora biti karseda vitka in čim več storitev prepustiti zasebnemu sektorju.
Ime mu je bilo Ronald Reagan in pozneje je postal tudi predsednik ZDA. Njegova zapuščina je mantra o škodljivosti delovanja države in nujnosti čim manjše države, s tem pa posredno tudi nepredstavljiv obseg škode na hollywoodskih gričkih, ki so mu bili nekoč dom.
Preberite še:
Bog pomagaj Ameriki ali kako razstaviti demokracijo
Jeseni so v Kaliforniji odpustili tisoč gasilcev
Vitka država, učinkovita država, manjša javna poraba in vse ostalo je pogosta mantra enega od političnih polov. Država samo troši in nič ne ustvari, pravijo, zato je vse brez veze. Ustvarja samo zasebni sektor, ki bi mu morali podrediti vse, znižati davke in jih subvencionirati, da bodo na naš račun lahko ustvarili še več.
Ko bodo subvencije presegle sposobnosti proračuna, bi potem vzeli najrevnejšim, ker so subvencije predrage. In dodatno znižali davke, da bodo ubogi miljarderji vsaj kaj imeli za vse to, kar ustvarjajo. In povišali bi jim subvencije, da bodo lahko ustvarjali še več in plačevali še nižje davke.
Na prvi pogled bi res še kdo pomislil, da je z državnimi gasilci v Los Angelesu najbrž res nekaj narobe. Požar je le nekaj kilometrov od oceana in državnim gasilcem primanjkuje vode. Resnica je pač taka, da v imenu učinkovite javne porabe in nižjih davkov gasilci v Kaliforniji nimajo opreme, prilagojene na slano vodo. Slana voda je agresivna in če ji oprema ni posebej prilagojena, jo ta hitro uniči.
V imenu nižjih stroškov in majhne javne porabe so tako gasilci ob oceanu v precepu: učinkovito gašenje požara bo uničilo njihovo opremo in morda preprečilo učinkovit odziv na nov požar. V imenu varčevanja bodo stroški šli v nebo kot dim; skupaj s celotnimi soseskami milijonskih dvorcev, ki jih niso uspeli pogasiti.
Preberite še:
Lani Beograd, letos Zagreb: pomoč pri težavah je učinkovitejša od rentgenov in rešetk
Bogata Kalifornija nima kanaderjev, revnejša Hrvaška jih ima
V imenu učinkovite države je Kalifornija skoraj 1.000 gasilcem jeseni vrnila delavsko knjižico in jih poslala na zavod, saj je pozimi požarov manj in so računali, da jih ne bodo potrebovali. Ta strategija varčevanja je bržkone že povzročila več škode, kot je proračun gasilcev v tej zvezni državi. Mantra, da država ne ustvari ničesar in denar samo troši, se je izkazala za pregrešno drago.
Precej revnejša Hrvaška ima celo eskadriljo letal, ki brez težav gasijo z morsko vodo. Toda bogata Kalifornija se je odločila, da je to za njih absolutno predrago.
Z besedo država opišemo tisto, kar delamo skupaj kot družba. Država lahko ustvari marsikaj, od šolstva do zdravstva in infrastrukture, ki je namenjena vsem. Poraba mora biti učinkovita, saj gre za velikansko organizacijo. Državno porabo je potrebno nadzirati, da ne prihaja do zlorab in kraj.
Toda to ne pomeni, da je mantra poceni in vitke države vedno pravilna. Pogosto ni, saj niso redki primeri, ko je nek varčevalni ukrep povzročil bistveno več škode, kot smo z njim prihranili.
Preberite še:
Svoboda govora je zanje svetinja. Dokler jim ni več všeč, kar slišijo.
Česa zagovorniki vitke države ne razumejo
Podoben primer igre stroškov z letali za gašenje požarov smo imeli tudi pri nas. Pred nekaj leti smo kupovali vojaško transportno letalo, namenjeno transportu vojske in tudi gašenju požarov. Zagovorniki vitke in učinkovite države so hoteli letalo, to je bilo jasno. Njihov načrt za gašenje požarov z njim so bile palete, kocke z vodo, ki bi jih odmetavali v jedro požara, najbrž kot bombnik strmoglavec v času druge svetovne vojne. Tak sistem je bil precej cenejši od specializiranega sistema za črpanje in škropljenje vode v požar.
Teoretično odmetavanje palet vode v požar seveda lahko deluje, toda v praksi gre za težaven manever, ki zahteva vrhunske letalne sposobnosti. Urjenje pilota in posadke, da bodo pri 300 km/h in dimu zadeli območje velikosti nekaj deset metrov, je dosti dražje od specializiranega sistema za gašenje.
Toda zagovorniki vitke države dlje od nabavne cene niso videli. K sreči je novi obrambni minister to napako kasneje odpravil in transporter Slovenske vojske lahko nalogo gašenja požarov tudi realno opravlja.
Preberite še:
Nesreče na morju nas zanimajo le, ko potonejo milijarderji. Za migrante nam je vseeno.
Varčevanje zaradi varčevanja je recept za katastrofo
Ti zagovorniki so se potem še usajali in norčevali, ko je država z evropskimi sredstvi kupila štiri manjša specializirana letala za gašenje AT-802. Že v roku nekaj mesecev od nakupa so bistveno pripomogli pri gašenju požarov na Krasu in na Kočevskem, od takrat je norčevanje nekam potihnilo. Očitno le služijo namenu.
Poleg tega lahko gasijo tudi v notranjosti države in zajemajo vodo iz jezer. Veliki kanaderji, ki jih uporabljajo na Hrvaškem in v Kaliforniji, potrebujejo več manevrskega prostora, kot ga je na voljo na povprečnem bajerju, zato bi za požar na Halozah morala vsakokrat leteti do morja. Manjša letala potrebujejo manj prostora in imajo več rezervnih možnosti za zajemanje vode.
Država mora biti vitka in učinkovita. Toda mora biti tudi dovolj velika in sposobna odzvati se na vse potrebe civilizacije, ki ji služi. Zgolj varčevanje zaradi varčevanja samega je lahek način, kako hitro zabiti nepredstavljive vsote denarja.
Ko govorimo o učinkoviti javni porabi, bi se morali tega zavedati.
O avtorju:
Tako imenovani strokovnjak in prisilni prostovoljec, ki se trudi, da vsaj njegovi delajo dobro. Svoje identitete ne želi razkriti, saj se boji povračilnih ukrepov in pogroma portalov tovarne zlobe.
Mnenje avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.
