Kdo je v Dravske elektrarne pripeljal ključno osebo v aferi vetrnica?

Danes smo na necenzurirano.si razkrili, da bodo sumi nepravilnosti pri projektu prve državne vetrne elektrarne, ki so jo Dravske elektrarne postavile v občini Loški Potok, očitno že letos dobili prvi epilog.

Na državnem Holdingu Slovenske elektrarne (HSE), lastniku Dravskih elektrarn, bodo namreč v prihodnjih dneh končali z revizijo projekta, ki jo je opravila služba za skladnost poslovanja. Njene ugotovitve naj bi še ta mesec obravnaval nadzorni svet Dravskih elektrarn, ki ga vodi Tomaž Štokelj, sicer prvi mož HSE. Uradnih informacij o tem za zdaj ni mogoče dobiti. 

Že nekaj časa je znano, da je ključna oseba v zgodbi z nakupom več kot 20 let stare in poškodovane vetrnice iz Turčije Anamarija Mrgole, sicer vodja projekta. Ta je po naših informacijah že septembra 2023, torej tri mesece pred objavo razpisa za vetrnico, pridobila tako imenovano informativno ponudbo Hmezada TMT, pozneje izbranega ponudnika. Oddaja Tarča je razkrila, da se je s predstavnikom tega podjetja Matjažem Zupancem dogovarjala tudi o tem, kako prirediti razpis. 

Toda ključno vprašanje je naslednje: kdo je Anamarijo Mrgole pripeljal v Maribor?

Preberite še:
Afera vetrnica: vnaprej oddali razpis, ob pregledu spregledali poškodbe

Pripeljal jo je bivši direktor, ki je bil poslanski kandidat SDS 

Po javno dostopnih podatkih se je Anamarija Mrgole v Dravskih elektrarnah zaposlila maja 2022, v zadnjih tednih tretje Janševe vlade. Tja je prišla iz podjetja 2TDK, ki gradi drugi tir železniške proge Divača-Koper. Kot zanimivost: eden od podizvajalcev pri tem, dobro milijardo evrov vrednem projektu, je tudi podjetje Hmezad TMT, ki skrbi za odvoz izkopanih materialov z gradbišča drugega tira.

Maja 2022 je Dravske elektrarne vodil Aleksander Brunčko, ki je po naših podatkih tudi pripeljal Anomarijo Mrgole. Že kmalu zatem je prevzela vodenje projekta vetrnih elektrarn po Sloveniji, med katerimi je bila tudi prva državna vetrna elektrarna v občini Loški potok.

Brunčko je dolgoletni član SDS. Na Dravske elektrarne je prišel leta 2007, v času prve Janševe vlade. Vmes je bil podžupan in občinski svetnik v Rušah. V tamkajšnjem lokalnem odboru SDS je bil vodja, podpredsednik, in tajnik. Na lokalnih volitvah leta 2018 je Brunčko kandidiral za občinskega svetnika v Rušah, na parlamentarnih volitvah leta 2022 pa že kot direktor državnega podjetja za poslanca.

Preberite še:
Kupili 20 let staro vetrnico, državi pa jo prodali kot novo. Izdale so jih fotografije.

Pod SDS drugi, pod Svobodo prvi mož Dravskih elektrarn

V okraju Ruše, v katerem je slavilo Gibanje Svoboda, je Brunčko dobil 22 odstotkov glasov. Zdaj naj bi bil Brunčko blizu Demokratom Anžeta Logarja. 

Tudi po zamenjavi oblasti je Brunčko ostal v vrhu Dravskih elektrarn. Postal je namreč pomočnik sedanjega generalnega direktorja Damjana Semeta, ki je v času prve Janševe vlade postal direktor, torej dejansko drugi mož Dravskih elektrarn. Na ta položaj se je povzpel iz nadzornega sveta HSE.

Seme, ki ves čas javno poudarja, da s podrobnostmi projekta vetrne elektrarne ni bil seznanjen do razkritja nepravilnosti, je mandat generalnega direktorja dobil konec leta 2022. V energetskih krogih velja za kader ministra za okolje Bojana Kumra (Gibanje Svoboda). Oba prihajata iz Šaleške doline, od koder je v Dravske elektrarne kmalu po začetku Semetovega mandata prišel tudi izvršni direktor Miha Pečovnik. Ta je bil pred tem zaposlen v trboveljskem Rudisu. 

Preberite še:
Kako so Dravske elektrarne trasirale pot do posla bankrotiranemu dobavitelju

Prišel iz podjetja, ki se je neuspešno potegovalo za posel

Kot je znano, se je tudi Rudis prijavil na razpis za vetrno elektrarno, a je bila njegova ponudba za skoraj milijon evrov dražja od Hmezadove. Od leta 2014 naprej je Pečovnik vodil projekt šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ6), ki je bil takrat že v zaključni fazi, med katero se je začelo tudi poizkusno obratovanje.

Že včeraj smo poročali, da so Dravske elektrarne Hmezadu TMT prvi del plačila za vetrno elektrarno (546.000 evrov) nakazale avgusta 2024, drugi del (348.500 evrov) pa januarja 2025. Že pred tem plačilom pa bi v Mariboru morali vedeti, da je vetrnica zastarela in močno poškodovana.

Ladja s pošiljko iz Turčije je namreč v Luko Koper prispela že 28. novembra 2024. Toda tja iz Dravskih elektrarn dan pozneje niso poslali ekipe inženirjev, ki bi opravila tehnični pregled, ampak le Anamarijo Mrgole. Ta ni ugotovila, da bi bilo z vetrnico karkoli narobe. Po naših podatkih je v Maribor poslala le fotografije paketov.