Unior do roba prepada pripeljali kadri SDS, zdaj s prstom kažejo na druge

Unior, proizvajalec orodja in kovanih izdelkov iz Zreč, ki na ravni skupine zaposluje 2.700 ljudi, je že nekaj časa v finančnih težavah. Lani je imel zaradi odpisov kar 41 milijonov evrov izgube, zato potrebuje svež kapital. Zanj se resno zanima družina Šešok, najbolj znana kot lastnica Iskre, toda Slovenski državni holding (SDH) je njeno ponudbo za prodajo večinskega deleža za en evro zavrnil.

To je vzbudilo burne odzive tudi na politični sceni. Tako so na Nova24TV v objavi, ki jo je delil prvak SDS Janez Janša, svoje bralce opozorili, da je "nekoč kronski dragulj slovenskega državnega upravljanja tik pred propadom". Zakaj? Ker država "po centralno-planski tradiciji noče spustiti zgubaškega Uniorja iz svojih krempljev". 

Toda pri tem so verjetno namenoma zamolčali, da finančne težave, iz katerih se poizkuša rešiti Unior, izvirajo iz preteklosti. Razdeliti jih je na mogoče na dve obdobji:

-       v letih pred finančno krizo, ki je izbruhnila konec 2008, so v Uniorju na veliko vlagali v dejavnosti, ki s kovaštvom nimajo zveze. Zanje so najemali kredite. 

-       po tem, ko se je družba leta 2012 z bankami dogovorila o reprogramu 160 milijonov evrov posojil, pa v poznejših letih nikoli ni prišlo do resnejše sanacije. Ravno nasprotno: v zadnjih mesecih se celo krepijo sumi, da so bili nekateri poslovni podatki v tem obdobju prirejeni. 

Od leta 2012 naprej so bili na vrhu Uniorja kadri SDS na čelu z dolgoletnim članom uprave Brankom Bračkom. O tem, kdo vse je v tem času vodil Unior, pišemo v sosednjem članku. 

Kaj se je torej dogajalo v Uniorju? Kam vse so vlagali izposojene milijone?

Preberite še:
Notranje čiščenje v SDS #analiza #foto

V štirih letih so se dolgovi podvojili 

Nesporno drži, da je Unior, že v 80. letih prejšnjega stoletja pomemben člen evropske avtomobilske industrije, skozi zgodovino veliko denarja namenil tudi za lokalno skupnost. V Zrečah skoraj ni družine, ki tam ne bi imela koga od zaposlenih, zato je bil Unior motor razvoja kraja. 

Toda v 21. stoletju, v času mandata Gorazda Korošca (LDS), je Unior veliko vlagal v druge dejavnosti. Družba je imela v lasti športno-rekreacijski turistični center na Rogli, RTC Krvavec, Terme Zreče in pomemben delež v Rimskih Termah. Unior je kupil dvorec Štrovsenek pri Braslovčah, ki so ga zgradili Celjski grofje. Vlagal je v vrtine in polnilnice vode, med drugim tudi na Kosovu. 

Četudi je bila osnovna dejavnost Uniorja, torej orodjarstvo, avtomobilski deli in strojna oprema, stabilna in dobičkonosna, ni mogla pokrivati vseh potreb po investicijah. Posledica: Unior je moral za ostale posle najemati dodatna posojila. 

Še leta 2005, na začetku mandata prve Janševe vlade, je imela matična družba Unior za okoli 80 milijonov evrov finančnih obveznosti. Do konca leta 2008 je ta številka znašala 144 milijonov evrov, torej se je skoraj podvojila. V istem obdobju so se poslovni prihodki Uniorja zvišali s 128 na 159 milijonov evrov, torej "le" za 24 odstotkov. Denarni tok iz poslovanja (EBITDA) pa je ostajal enak – okrog 16 milijonov evrov.

Preberite še:
Šef slabe banke iz vrst SDS v službo k Madžarom, ki jim je prodal bioplinarno

Samo za obresti letno plačevali šest milijonov 

Gospodarska in finančna kriza je zato močno udarila po Uniorju. Osnovna proizvodna dejavnost je delila usodo svojega naročnika - evropske avtomobilske industrije. Naložbe v druge dejavnosti pa niso prinašale pričakovanih donosov.

Že leta 2009 so Uniorjevi prihodki strmoglavili za več deset milijonov evrov, ob tem pa je skopnela večina denarnega toka. Samo za obresti na bančna posojila so plačevali več kot šest milijonov evrov letno. V družbi so začeli varčevati na vseh področjih, zmanjkovati je začelo denarja za investicije. Z bankami so potekala mučna pogajanja glede reprograma posojil, sprejeti pa so morali program finančnega prestrukturiranja, ki je predvideval prodajo nepotrebnega premoženja.

Na dan so prišli tudi sporni posli z nakupi Uniorjevih delnic, ki so leta 2012 s položaja odneseli dolgoletnega predsednika uprave Korošca. Ta je bil leto dni pozneje po priznanju krivde pogojno obsojen na 16 mesecev zaporne kazni zaradi zlorabe položaja.

Preberite še:
Funkcionar SDS odstopil po razkritju necenzurirano.si

Zmanjkovalo je denarja za investicije

Leta 2012 so v Uniorju dobili novo vodstvo. Položaj predsednika uprave je prevzel Darko Hrastnik, član uprave pa je postal Branko Bračko (SDS), ki je bil na tem položaju do januarja letos. Zaradi okrevanja evropskega gospodarstva so se prihodki Uniorja kmalu pobrali, toda težave iz preteklosti so ostale. Tudi zaradi premalo odločnih ukrepov.

V obdobju do leta 2015 so v Uniorju za naložbe namenili vsega od pet do sedem milijonov evrov. To je bilo precej manj od ravni amortizacije. To pomeni, da podjetje ni vlagalo dovolj v nove stroje in opremo, da bi nadomestilo staranje in obrabo obstoječih, kar sčasoma pripelje do nižje produktivnosti. Šele po letu 2017 so se investicije vrnile na normalno raven.

Po tistem je začel Unior poslovati tudi z višjim dobičkom. Če ne upoštevamo obdobja epidemije, se je ta gibal med šest in osem milijonov evrov letno. V istem času naj bi imel Unior več kot 50 zaposlenih na individualnih pogodbah, ki so družbo letno stali dva milijona evrov.

Toda vsaj del tega dobička je očitno obstajal samo na papirju. Ko je lani vodenje Uniorja prevzel Robert Vuga, je družba opravila visoke odpise. Unior je zato ustvaril kar 41 milijonov evrov čiste izgube. 

Je del dobička obstajal samo na papirju?

"Na eni strani so odpisi iz naslova nedokončane proizvodnje, pa odpisi osnovnih sredstev, ki niso več uporabna ali pa jih preprosto ni več," je spomladi letos za Pop TV pojasnil Vuga. Kot je zatrdil, bi morali njegovi predhodniki že v preteklosti odpisati določene stvari. Toda v tem primeru bi bil dobiček precej nižji. Vuga za izjave včeraj ni bil na voljo.

Lastniška struktura Uniorja

Iz omare Uniorja so začeli padati tudi okostnjaki. Julija letos so iz Uniorja sporočili, da so nadzorniki "obravnavali poročilo o pregledu poslovanja programa Strojegradnja od leta 2018 do 2024 ter zadolžil upravo za nadaljnje dejavnosti in ukrepe". Več podrobnosti niso razkrili, po besedah naših virov pa preverjajo, ali so prikrivali izgube. 

Natančneje, revizija naj bi dala odgovore na vprašanje, ali so vodilni v Uniorju v tem obdobju "zgolj" sprejemali slabe poslovne odločitve ali pa je šlo tudi za morebitne nepravilnosti. Preverila naj bi tudi, ali in kako točni so bili podatki, s katerimi je uprava seznanjala nadzornike.

"Poslovanje Uniorja sta redno pregledovala revizijska komisija nadzornega sveta in zunanja revizijska hiša. V mojem času je redno izpolnjevala obveznosti do bank in zniževala zadolženost. Kaj se je dogajalo po mojem odhodu, ne vem. Nikoli pa nisem dobil nobene informacije, ki bi kazala na sum, da bi bili kakšni podatki prirejeni," nam je včeraj dejal nekdanji prvi nadzornik Uniorja Branko Pavlin, ki ga je leta 2021 na tem položaju zamenjal Franc Dover (SDS).    

Program Strojegradnja, v katerem je bilo še lani 155 zaposlenih, je imel sicer iz leta v leto vedno manj naročil. Zdaj ga ukinjajo. Po zamenjavi vodstva je prišlo tudi do prekinitve nekaterih pogodb s hišnimi dobavitelji, ki naj bi bile za Unior "neracionalne". Maja letos Unior prodal podjetje Unitur, ki upravlja smučišče Rogla in Terme Zreče. Kupila ga je družba Advance Capital Partners.