V blatu slovenske medijske krajine se včasih najde tudi kakšen biser. Eden takih je bil pred dnevi nastop sociologa Sama Uhana, ki se ukvarja z raziskovanjem javnega mnenja. V podkast nacionalnega radia so ga povabili za komentar notranjepolitičnih razmer. Toda Uhan je že ob uvodnem vprašanju presekal debato in povedal bistvo:
"Postavimo stvari v kontekst. Živimo v distopičnem svetu, vsaka novica je bolj grozna od druge, čemur se težko prilagajamo. V Los Angelesu je zgorelo območje, veliko kot Zagreb. Zmanjkalo je vode v hidrantu, za gašenje so uporabili dva kanaderja. Bogati so pozivali zasebne gasilce, naj jih rešijo. Zamislite si, če bi se kaj podobnega zgodilo v Sloveniji, kakšno oddajo bi imeli. To nam govori o tem, v kako različnih svetovih živimo in kako drugačna merila imamo. Privilegirani smo, da se lahko več mesecev ukvarjamo z neko banalno zamenjavo ministra in forenzično analizo sklepa nekega uradniškega sveta."
Uhan ne bi mogel bolje ubesediti tega, kar se nam je zgodilo v zadnjih petih letih.
Pet let kriz, šokov in drastičnih sprememb
Kdor je šel spat v začetku leta 2020 in se zbudil v teh dneh, verjetno ne bi več prepoznal sveta, v katerega se je vrnil. V tem času smo preživeli epidemijo in "lockdowne". Največja državna injekcija gospodarstvu v zgodovini je povzročila zlome globalnih dobavnih verig, v Evropo pa vrnila inflacijo. Izbruhnile so tri vojne: ena v Evropi, druga na Bližnjem vzhodu, tretja v Sudanu.
Preživeli smo energetsko krizo in tankerje, ki so krožili pred pristanišči in Evropo izsiljevali s ceno plina. Priča smo vzponu skrajne desnice v dveh zibelkah nacizma, tropskim orkanom v celinski Evropi, prihodu umetne inteligence, popolni digitalizaciji družbe, migracijam zaradi pomanjkanja delovne sile v Evropi, potresnim sunkom v nemški avtomobilski industriji, dezinformacijskim kampanjam, obujenemu imperializma največjih sil, sistematičnemu etničnemu čiščenju ozemlja ob Sredozemlju, na katerem je živelo dva milijona ljudi ...
Ni si treba delati utvar. Tolikšno število hkratnih kriz, šokov in družbenih sprememb, ki neposredno vplivajo na naša življenja, je povprečnim človeškim možganom nemogoče racionalno predelati in osmisliti. Sploh, če k nam vdirajo 24 ur na dan – in to v hipnih, izrazito čustvenih in pogosto manipulativnih oblikah prek družbenih omrežij.
Preberite še:
Viktor Orban riše zemljevide velike Madžarske, Slovenija pa je tiho
Problemi, ki jih imamo, niso samo naši
Zdi se, da cel svet postaja le še histerični trušč slabih novic. Ne tako malo število ljudi se mu zato skuša izogniti z informacijsko (samo)izolacijo, torej popolno opustitvijo spremljanja medijev.
Kakršno koli resno analizo dogajanja v domači notranji politiki je zato nemogoče delati brez upoštevanja vsega naštetega. Toda slovenski mediji so zaradi dolgoletnega kadrovskega siromašenja v pomembni meri izgubili stik s svetom onkraj naših meja. Tudi zato živimo z občutkom, da so naši problemi, ki se vlečejo 20 ali več let, unikatni, samo naši. V resnici boste danes težko našli državo EU, ki recimo nima težav s pomanjkanjem učiteljev ali osebja v domovih za starejše.
Prihodnje parlamentarne volitve bodo zato v marsičem drugačne, kot so bile do zdaj. To ni kliše, ampak dejstvo.
Najprej: samo volilno telo se pospešeno spreminja že v demografskem smislu. Na volitvah leta 2004, ki so bile dejansko referendum o LDS (to desnica pozablja, ko negoduje, da v Sloveniji volimo samo proti Janši), je v Sloveniji živelo 545 tisoč ljudi, starih med 45 in 65 let. Lani jih je bilo skoraj sto tisoč več. In obratno: pred 20 leti je bilo 380 tisoč prebivalcev Slovenije starih med 18 in 30 let. Danes jih je le še 276 tisoč.
Preberite še:
Slovenija je liberalni otok Srednje Evrope, regije populistov, avtoritarcev in desnice
Generacija, ki nosi trojno ekonomsko breme
"Baby boom" generacija, verjetno glavni vir glasov za levoliberalne stranke v zadnjih 30 letih, se upokojuje. Njen primat v volilnem telesu prevzema generacija X, rojena nekje med leti 1960 in 1981. Gre za "otroke socializma", ki so ob prehodu v odraslost vstopili v slovensko različico kapitalizma – z vsem dobrim in slabim, kar je to prineslo.
To je generacija, ki danes nosi trojno ekonomsko breme: skrb za lastno eksistenco, starajoče se starše in potomce. Na ta način ima redno osebno izkušnjo s sistemi zdravstva, šolstva in dolgotrajne oskrbe. Če parafraziramo Sama Uhana: v teh življenjskih okoliščinah jo precej bolj kot forenzična analiza sklepa uradniškega sveta zanima kvaliteta življenja in delovanje javnih sistemov. Enako kot njihove vrstnike v tujini.
Spreminja se tudi vse ostalo. Volitve postajajo precej bolj nepredvidljive kot v preteklosti. Prvi krog predsedniških volitev v Romuniji, 35 let stari demokraciji in članici EU, je odločil algoritem družbenega omrežja TikTok, ki je popolnega političnega anonimusa spravil do 23 odstotkov glasov. Medtem ankete javnega mnenja v večjih državah še vedno ne uspejo poloviti sentimenta kronične jeze in razočaranja v pomembnih delih populacije. Zmage populistov in skrajne desnice so za analitike še vedno šokantne, nepričakovane.
Preberite še:
Janša je spet odvrgel ovčjo kožo. Zdaj vemo, kdo bo njegova prva tarča.
Tujina se je že vmešavala v naše volitve. In spet se bo.
Za nameček tudi tuje vmešavanje v nacionalne volitve še nikoli ni bilo lažje. V Sloveniji se še vedno delamo, kot da tega ni, četudi smo mu bili priča že na zadnjih dveh parlamentarnih volitvah - z vpletanjem Orbanove Madžarske prek financiranja medijev SDS in Srbije prek zlorabe urada za preprečevanje pranja denarja.
Bi si recimo pred desetimi leti lahko mislili, da se bodo domači domoljubi radi bratili s političnimi prijatelji, ki objavljajo zemljevide velike Madžarske s Prekmurjem ali sanjajo o avstrijski Štajerski do Save?
Vrnimo se spet k Samu Uhanu. Da, živimo v distopičnem svetu, vsaka novica je bolj grozna od druge, čemur se težko prilagajamo. Nikoli ni bilo lažje biti populist. Nikoli v zgodovini še ni bilo takšnega propagandnega aparata, kot so lahko družbena omrežja. In še nikoli ni bilo lažje z domačega kavča hujskati množice na konkretne posameznike in skupine ljudi.
In tega se moramo ves čas zavedati.
