Nov tajkunski posel Igorja Laha: državi jemlje delnice za drobiž

Eden najbogatejših Slovencev Igor Lah, ki je v privatizaciji od 90. let prejšnjega stoletja finančno izčrpaval podjetja, iztiskal male delničarje in premoženje selil v davčne oaze, si že nekaj časa prizadeva popraviti svojo javno podobo. 

Na Bledu gradi muzej, v katerem bo na ogled postavil zbrana umetniška dela. V Švici je ustanovil fundacijo, ki naj bi se ukvarjala z dobrodelnostjo. Predstavlja se kot podpornik vizualne umetnosti, gledališča, plesa in glasbe. Občasno se pojavlja v izbranih medijih, kjer poizkuša pretekle sporne poteze prikazati kot običajne in legitimne.

Toda zdaj se je lotil privatizacijske operacije, ki je na las podobna tistim izpred več kot dveh desetletij. V njej bo najkrajšo potegnila država.

Preberite še:
Nekoč tajkuni, danes dobrotniki, ki jim moramo biti hvaležni #kolumna

Družba z 9 mio evrov premoženja v Lahovih očeh vredna le 330 tisoč evrov

Lah se je odločil, da bo iz družbe KS Naložbe, v kateri ima njegovo ciprsko podjetje Kalantia že v rokah več kot 90 odstotkov delnic, iztisnil še preostale male delničarje. To mu omogoča zakonodaja, vendar mora delničarjem v zameno za njihove delnice ponuditi primerno denarno nadomestilo. 

Toda pozor: Lah vsem preostalim delničarjem, med katerimi je daleč največja državna Kapitalska družba (v lasti ima slabih osem odstotkov delnic), zanje ponuja zgolj 33 tisoč evrov. To pomeni, da je po Lahovi oceni družba KS Naložbe vredna le slabih 330 tisoč evrov. 

Lastniška struktura KS Naložb

A temu še zdaleč ni tako. Družba KS Naložbe ima za skoraj devet milijonov evrov premoženja, pri čemer je praktično brez dolgov. Večino tega premoženja predstavlja posojilo švicarskemu podjetju, prek katerega Lah obvladuje svoj več sto milijonov evrov vreden poslovni imperij. Z njegovim poplačilom torej ne bi smelo biti nobenih težav. 

Pod črto: dejanska vrednost družbe KS Naložbe je skoraj 30-krat večja od tiste, ki izhaja iz višine denarnega nadomestila za državo in druge male delničarje. 

Preberite še:
Eden najbogatejših Slovencev se je med sojenjem preselil v davčno oazo

Premoženje prenaša s Cipra v Švico, v Sloveniji pa kopni

Kako so pri Lahu utemeljili tako nizko ceno? Zakaj temu ne verjame niti revizor, ki so ga najeli? In kaj o tem pravijo v državni Kapitalski družbi?

Nesoglasja in napetosti med Lahom in Kapitalsko družbo se vlečejo že nekaj časa. V jedru spora je prenašanje premoženja KS Naložb v Švico.

Natančneje, na Lahovo tamkajšnje podjetje Gabbiano Asset Management, registrirano v poštnem nabiralniku v švicarskem kantonu Zug, ki velja za davčno oazo. To je na vrhu lastniške verige, prek katere Lah obvladuje nepremičninski imperij v Sloveniji in nekatere druge naložbe. Med njimi je najpomembnejša Steklarna Hrastnik.

Še leta 2023 so imele KS Naložbe okoli 20 milijonov evrov premoženja, lani pa že dobro polovico manj. V tem času je Lah s Cipra v Švico med drugim prenesel 22 odstotkov sklada Ceeref, ki je v Sloveniji in na Hrvaškem vodil številne nepremičninske projekte, takrat pa je imel za 85 milijonov evrov premoženja.

Preberite še:
Pidovski baron seli premoženje v Švico, država ga skuša ustaviti

Po sporu z državo jo bo Lah iztisnil iz lastništva 

To je zmotilo Kapitalsko družbo, ki je do delnic KS Naložb prišla leta 2021, ob ukinitvi registrskih računov Centralne klirinško depotne družbe (KDD). Najprej je od Laha zahtevala razkritje podatkov o cenah, po kateri je to premoženje prodal. Ko jih ni dobila, je zahtevala posebno revizijo teh poslov in predlagala odškodninsko tožbo zoper poslovodstvo in nadzornike KS Naložb. 

Zdaj so se v Lahovem taboru odločili, da Kapitalsko družbo oziroma državo iztisnejo iz lastništva. Jeseni je tako ciprska Kalantia objavila prevzemno ponudbo, ki so jo sprejeli le posamezni delničarji, saj je bila cena za veliko večino prenizka. 

Za delnico so jim ponujali en evro. Za primerjavo: knjigovodska vrednost delnice KS Naložb znaša nekaj manj kot 27 evrov. Toliko bi delničarji dobili zanje, če bi prodali premoženje družbe in jo likvidirali. Kapitalski družbi bi v tem primeru pripadalo skoraj 700.000 evrov.

Preberite še:
Našli smo podjetje tajkuna Igorja Laha iz davčne oaze na Karibih, ki ga je do zdaj skrival

Revizor: Delnice so vredne bistveno več

In prav tolikšno ceno, torej en evro na delnico, so zdaj pri Lahu določili za denarno odpravnino pri iztisnitvi. Na izredni skupščini, ki bo v začetku januarja, bodo delničarji KS Naložb odločali o tem, da se delnice umaknejo z Ljubljanske borze. Obenem bi se delnice manjšinskih delničarjev, tudi tiste v lasti Kapitalske družbe, prenesle na ciprsko Kalantio.

Zakaj tako nizka odpravnina? V Lahovem podjetju so v predlogu zapisali, da KS Naložbe poslujejo z izgubo, ne izplačujejo dividend, z njihovimi delnicami pa se trguje zelo redko in v majhnih količinah. 

S tem se ne strinja država.Že med prevzemnim postopkom so po lastnih besedah ocenili, da ponudba v višini en evro na delnico ne odraža primerne vrednosti KS Naložb. "Kapitalska družba preučuje različne možnosti glede upravljanja svoje naložbe v družbo KS Naložbe, pri čemer končna odločitev še ni bila sprejeta," so pojasnili v družbi, ki jo vodi Bachtiar Djalil. 

Enakega mnenja so v podjetju AA Revizija, ki so ga v KS Naložbah najeli za izdelavo neodvisnega poročila o primernosti ponujene denarne odpravnine. Kot so opozorili knjigovodska vrednost delnic predstavlja "pomembno odstopanje" od zneska, ki ga ponuja Kalantia. Po oceni revizorjev so delnice KS Naložbe vredne bistveno več, kar bi zlahka ugotovili s cenitvijo, ki pa je pri Lahu niso naročili. 

Znani manevri Igorja Laha iz obdobja privatizacije

Gre sicer za enake manevre, ki jih Lah v boju z ostalimi solastniki njegovih družb uporablja že od 90. let prejšnjega stoletja naprej. 

V času pidovske privatizacije, poimenovane po pooblaščenih investicijskih družbah (PID), ki so od ljudi odkupovale lastninske certifikate, je kupoval podjetja zaradi njihovih nepremičnin (Gradis SPO, Liv Postojna, Rašica Holding, Gradbeno podjetje Grosuplje). V več primerih jih je finančno izčrpaval ali likvidiral.

Še pred tem je Lah, v javnosti znan tudi kot pidovski baron, iz podjetij s komaj preglednimi manevri izrinil male delničarje. Pripojil jih je drugim družbam, zmanjševal njihov kapital ali prenašal njihovo premoženje na družbe, ki so imela sedež v tujini. Samo v kapital enega od podjetij na Cipru je "shranil" okrog 180 milijonov evrov. Vse to mu je omogočilo, da je že finančno krizo leta 2009 dočakal kot lastnik velikega imperija nepremičnin.

Leta 2021 je sodišče Laha na prvi stopnji oprostilo obtožb zaradi domnevno spornih poslov pri razkosanju nekdanjega pohištvenega velikana Liko Vrhnika, za katerim so ostali večmilijonski dolgovi do države, dobaviteljev in odpuščenih delavcev.