Telemachov prevzem T-2 pod vprašajem: ga bo odnesla vojna proti Šolaku?

Zakaj je vse manj možnosti, da bi lahko telekomunikacijski operater Telemach dobil zeleno luč za prevzem njegovega tekmeca T-2? In kaj ima s tem dogajanje v Srbiji?

Avtor: Primož Cirman
ponedeljek, 1. 12. 2025, 05:55


Dragan Šolak
Bo vojna za obvladovanje skupine United Group, v kateri je za zdaj krajšo potegnil srbski medijski mogotec Dragan Šolak (na fotografiji), pokopala tudi Telemachov prevzem T-2?
Profimedia

Najpomembnejši posel na slovenskem trgu telekomunikacijskih operaterjev v tem desetletju, Telemachov prevzem njegovega tekmeca T-2, je očitno pod velikim vprašajem. 

Po naših informacijah je namreč vse manj možnosti, da bi Agencija za varstvo konkurence (AVK) lahko prižgala zeleno luč za prevzem. Prav večji pomisleki, povezani s tem poslom, naj bi bili glavni razlog, da regulator o izdaji dovoljenja za Telemachovem nakup T-2 odloča že skoraj leto in pol.

To je v zadnjih tednih za necenzurirano.si potrdilo več virov, ki so omenjali dva ključna razloga:

1. Na AVK naj bi prevladovala bojazen, da bi nastanek združenega operaterja, ki bi bil večji od Telekoma Slovenije, še bolj zmanjšal konkurenco na trgu, poslabšal položaj potrošnikov in prinesel podražitve cen. 

2. Vse večja neznanka je tudi, kdo bo dejanski končni lastnik Telemacha. Ta je namreč v lasti skupine United Group, v kateri že nekaj časa teče vojna za prevlado med večinskim lastnikom, britanskim finančnim skladom BC Partners, in njenim ustanoviteljem Draganom Šolakom, ki je do junija letos to skupino tudi vodil. V tem trenutku zato ni mogoče napovedati, kdo bi imel v primeru odobritve prevzema glavno besedo na slovenskem trgu telefonije in interneta.

Kaj o vsem skupaj pravijo na AVK? In komu trenutno kaže bolje v boju za United Group?

Telemach Slovenija podpisal pogodbo za nakup T-2
Telemach bo s prevzemom T-2 dokončno postal prvi med operaterji, po več kriterijih močnejši od državnega Telekoma Slovenije.
/

Preberite še:
Česa ne vidimo, ko gledamo Vučićevo Srbijo. In zakaj bi nas moralo skrbeti tudi v Sloveniji.

Agencija: Telemach je moral večkrat dopolniti vlogo

Na AVK, ki ga vodi Andrej Matvoz, so nam potrdili, da postopek presoje koncentracije podjetij Telemach in T-2, ki se je začel lani poleti, še traja.

Pri tem so poudarili, da so Telemach v tem času večkrat pozvali k dopolnitvi vloge. "Prav tako je agencija v okviru svojih pooblastil poslala številne zahteve za posredovanje podatkov konkurentom in drugim udeležencem na trgih, na katerih poslujeta Telemach in T-2," so pojasnili.

Na podlagi teh podatkov trenutno opravljajo analizo učinkov koncentracije Telemach-T-2. "In sicer tako učinkov na horizontalno prekrivajočih se maloprodajnih trgih kot učinkov, ki nastajajo zaradi vertikalne povezanosti trgov," so dodali. Poenostavljeno: preverjajo, ali bi zaradi združitve obeh operaterjev prišlo do izkrivljanja konkurence.

Ko bodo imeli vse podatke in analize, imajo na agenciji po zakonu dve možnosti: ali bodo prevzem odobrili ali pa bodo začeli drugo fazo postopka presoje koncentracije. To običajno storijo, "če je izkazan resen sum, da bi bila koncentracija lahko neskladna s pravili konkurence". AVK sicer za zdaj še ni izdala sklepa o uvedbi te, torej druge faze postopka.

andrej-matvoz_dz-zerjavac
AVK, ki ga vodi Andrej Matvoz (na fotografiji), še vedno odloča o prevzemu T-2.
DZ/Barbara Žerjavac

Preberite še:
Češki lastniki Pop TV, Dragan Šolak in "gazde" Slovenije v zadnji bitki za medije

Šolak dobil 250 mio evrov, a izgubil vodstveni položaj

Medtem v United Group teče boj za prevlado med BC Partners in Šolakom, ki je še vedno manjšinski lastnik skupine. Nesoglasja so se začela kazati že lani, do dokončnega razkola pa je prišlo letos spomladi, ko je Šolak proti skladu sprožil sodni spor.

Napetosti med lastnikoma United Group so postale javne po prodaji srbskega telekomunikacijskega podjetja SBB in nekaterih medijskih ter športnih pravic, ob kateri naj bi bil Šolaku obljubljeno 250 milijonov evrov bonusa, ki ga ni dobil. Šolak je ocenil, da je bil izigran, zato je proti Britancem vložil tožbo.

Ti so takoj zatem vrnili udarec in Šolaka razrešili z vseh položajev. Oditi so morali tudi njegovi ključni zavezniki, Britanci pa so na vodilne položaje imenovali svoje ljudi. Med njimi je tudi nekdanji predsednik uprave Telekoma Slovenije Libor Vončina, ki je v začetku meseca postal eden od direktorjev slovenske družbe United Group SI. Septembra letos so po odredbi britanskega sodišča v BC Partners pristali na izplačilo bonusa Šolaku. 

Aleksandar Vučić
Srbski predsednik Aleksandar Vučić (na fotografiji) naj bi zahteval zamenjavo direktorice United Medie, v katero sodita tudi srbski televiziji N1 Srbija in Nova S.
Profimedia

Preberite še:
Cerkev ga je zgradila in bankrotirala. Zdaj bo steber desnice prizorišče bitke desetletja.

Strah, da bodo medije v Srbiji predali v roke Vučiću

Kadrovske čistke so odmevale predvsem zaradi bojazni o usodi medijev, ki jih ima United Group v lasti v državah nekdanje Jugoslavije. Srbski preiskovalni novinarji so namreč avgusta letos razkrili posnetek telefonskega pogovora med Stanom Milerjemnovim direktorjem United Group, in Vladimirjem Lučićem, direktorjem Telekoma Srbije, ki je v lasti srbske države.

Iz posnetka izhaja, da je srbski predsednik Aleksandar Vučić v času velikih protivladnih protestov pričakoval zamenjavo direktorice družbe United Media, ki ima v lasti srbski televiziji N1 Srbija in Nova S (obe sta kritični do Vučićeve oblasti). Novo vodstvo skupine United pa je to pripravljeno storiti, je razkril pogovor.

Uredniki televizijskih in digitalnih platform v lasti United Group so zato v javnem pismu izrazili zaskrbljenost, da bi spremembe lastniške in upravljavske narave lahko vplivale na uredniško neodvisnost in poslovni model, ki naj bi temeljil na neodvisnosti. Minuli mesec pa so vodstva medijev v lasti United Group tej poslala še uradno ponudbo za odkup njenega medijskega dela. 

trni-delei-prikljukov-fi
Telemach in T-2 skupaj obvladujeta več kot polovico trga širokopasovnega dostopa do interneta.
AKOS

Preberite še:
Janševi pomagali Vučiću tudi pri obračunu z medijskim mogotcem

Združeni operater bo večji od Telekoma Slovenije. Čigav sploh bo?

Vse to vnaša negotovost tudi v odločanje o zeleni luči za Telemachov prevzem T-2. Sklad BC Partners je namreč že lani skušal prodati svoj 55-odstotni lastniški delež v United Group. Najresnejša kandidata za nakup sta bila Saudi Telekom in družba Etisalat iz Združenih arabskih emiratov, a do sklenitve posla ni prišlo.

Nato so se v BC Partners odločili za prodajo posameznih delov United Group. Zakaj je to pomembno za Slovenijo? Ker bo šele razplet vojne za obvladovanje United Group dal odgovor na vprašanje, kdo bo lastnik Telemacha, s tem pa tudi največjega dela slovenskega telekomunikacijskega trga. 

In prav velikost skupine United Group je to, kar naj bi najbolj skrbelo regulatorja. Če bi Telemach dobil soglasje za prevzem T-2, bi dobil optično omrežje po vseh večjih krajih in dokončno prevzel primat na slovenskem trgu.

T-2 in Telemach imata namreč skupaj v rokah:

- 33 odstotkov trga mobilne telefonije, Telekom ima 35-odstotnega, 

- kar 55-odstotni delež na trgu fiksnega širokopasovnega dostopa do interneta, Telekom obvladuje 28 odstotkov,

- 39 odstotkov trga internetne televizije, Telekom ima na tem področju 42-odstotni tržni delež,

- medtem Telemach že obvladuje skoraj 90 odstotkov trga kabelske televizije, kjer sta T-2 in Telekom malo prisotna.

816283_pozar_reportazni_avto_001
United Group je leta 2017 sklenil posel, s katerim bi postal tudi lastnik Pop TV in Kanala A. Toda do največjega medijskega prevzema v zgodovini Slovenije nikoli ni prišlo. Prodajo je blokiral varuh konkurence.
Miro Majcen

Telemach ima sicer od lani poleti že v lasti skoraj četrtinski delež v T-2. V skladu z dogovorom o nakupu T-2 bi po zeleni luči regulatorja v tej družbi pridobil najmanj 98-odstotni delež. 

Tik pred podpisom pogodbe s Telemachom pa se je družba T-2, ki je bila do zdaj v lasti njenega prokurista Jurija Krča, rešila pred grozečim stečajem. S Slovenskim državnim holdingom (SDH) se je po več letih sporov dogovorila, da bo poravnala 90 milijonov evrov obveznosti, ki jih je dolgovala nekdanji Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znani kot slabi banki. SDH je že lani nakazala prvih 37 milijonov evrov, preostalih 53 milijonov evrov pa mora poravnati do konca julija 2027.