"Največji sovražnik divjih slonov so udomačeni sloni." (Bertolt Brecht)
Ko sem se pred dnevi vrnil z morja, sem najprej odprl poln poštni nabiralnik. Na tla bloka v Celju se je usul kup temno rumenih listkov s sodišča. Razglednice Roka Snežiča, mi je bilo jasno takoj, ko sem videl številke zadev. Le kaj je tokrat? Še ena, že 46., 47. ali 48. tožba zaradi razžalitve, spisana na dveh in pol straneh? Še ena Snežičeva pritožba zoper sklep sodišča, da tožbe ne bo vzelo v obravnavo? Morda "le" prošnja za odlog plačila sodne takse ali sodnih stroškov, za katere Snežič nima denarja?
Verjeli ali ne, tisti davčni svetovalec, ki vas že dve leti s plakatov ob avtocestah vabi v Bosno in Hercegovino, od koder je v Slovenijo v paketu pripeljal Dijano Đuđić in 450.000 evrov posojila za največjo domačo politično stranko, uradno živi le z dobrimi 300 evri na mesec. Da, s tem se borimo že dve leti. S prijateljem nekdanjega predsednika vlade, ki se nas je odločil uničiti kot medij. Z velikanskim bremenom v obliki poplave tožb, ki se jih s sedanjim tempom ne bomo rešili še vsaj pet let. S sistemom, za katerega je Snežič ob vseh poslih, luksuznih vozilih in nepremičninah socialni primer.
Dobrodošli v življenje novinarjev necenzurirano.si. Vas zanima, kako smo?
Preberite še:
Odgovor na očitke in poizkuse diskreditacije necenzurirano.si
Borimo se – za preživetje
Hvala, težko je. Pred dobrim letom dni nas je isti Snežič spravil v preiskavo zaradi – pozor – sumov davčne zatajitve, pranja denarja, financiranja z denarjem sumljivega izvora in prejemanja plačil v gotovini. Temu je sledil celoten repertoar spremljevalnega orkestra tovarne zlobe. Bili smo medijski morilci, propagandno trobilo, "mafijski portal", levičarska greznica, lažnivci in finančni mahinatorji.
Epilog: specializirano državno tožilstvo je maja letos preiskavo končalo z ugotovitvijo, da ni zaznalo nobenih sumov kaznivih dejanj. A v tem času je naše bančne račune gledal tudi urad za preprečevanje pranja denarja, ki ga je takrat še vodil izbranec SDS Damjan Žugelj. Četudi – še enkrat – sumov kaznivih dejanj ni bilo, je o tem obvestil banke, zaradi česar bo imel vsak od nas verjetno še več let težave pri morebitnem najemu posojila. Še pred tem je blagovna znamka portala zamikala tudi nekatere Snežičeve politične prijatelje, ki so do nje skušali priti na različne načine. Dobivali smo sporočila kurirjev, kako je "naše težave" mogoče rešiti.
Dejansko smo ves čas za nekoga problem, čeprav smo bojda nepomembni in obskurni. Govorili so nam, da smo portal zagnali za obračun z Janševo vlado. Bi v tem primeru domeno za naš Facebook profil res registrirali že novembra 2019, dva meseca pred odstopom Marjana Šarca? Ko nismo imeli oglasov, so nam očitali prikrito financiranje. Ko so se pojavili, so javno ali prikrito grozili podjetjem, ki so videla priložnost, da oglašujejo v mediju, ki mesečno beleži več kot dva milijona klikov. Te so nam nekaj časa skušali krasti prek spletne domene, ki je bila takoj po zagonu portala registrirana v ZDA. Za medijske agencije in državna podjetja nikoli nismo obstajali.
Dve leti in pol se borimo - zgolj in samo za preživetje.
Preberite še:
Demontaža druge republike #kolumna
Novinarstvo je strast in droga
V zadnjih dneh smo spet glavna vest. Zakaj? Med drugim tudi zato, ker je naša Vesna zamenjala službo, po 30 letih odšla iz novinarstva in šla delat v politično stranko, s čimer naj bi – če povzamem bistvo očitkov – za sabo pustila grenak priokus, pljunek na preteklem delu in "degradirala novinarstvo". Po eni od bizarnejših razlag, ki sem jih slišal te dni, smo tako naš portal pred skoraj tremi leti zagnali le zato, da si bomo "zrihtali službe", karkoli že to pomeni. Zakaj si jih raje nismo že takrat?
Drži: novinarstvo je strast, menda tudi poslanstvo, a obenem droga. Smo norci, ki se dajemo na pladenj in v zobe zato, ker smo vsaj nekoč verjeli, da lahko spreminjamo svet s tipkanjem novinarskih člankov. Kreteni, ki 10, 20 ali – kot Vesna - 30 let živimo za to, da brskamo za zgodbami v domačem politično-kapitalskem močvirju. Verjamemo, da smo v tej vedno bolj delovno intenzivni panogi, ki ji ritem kroji instantnost družbenih omrežij, našli smisel življenja. Da smo kljub slabim plačam, dolgim delavnikom in strahu pred prihodnostjo srečni.
Ko nekdo ugotovi, da vse skupaj vendarle ni vredno, in gre, kamorkoli pač, se čudimo. Iščemo teorije zarote, kujemo fantazme o "nagradah", spremenimo se v moralne razsodnike in se lepodušniško trepljamo, kako bomo sami pač "vztrajali naprej". V redu, to je do neke mere celo razumljivo, četudi prvinsko. Nevarnejši so tisti drugi, ki so dobili občutek, da so po dolgih letih naposled zavohali kri. Ti želijo izkoristiti priložnost in zdaj preračunljivo dati v nič vse, kar smo spisali in objavili v zadnjih letih. Tretji, verjetno iz kakšne agencije ali blizu nje, vidijo možnost revanše za vse težave, ki so jih imeli v preteklosti. Recimo ob Agrokorjevem naskakovanju Mercatorja ali kakšni drugi zgodbi.
Ko delaš v novinarstvu, si problem. Ko greš iz novinarstva, si še večji problem. Kaj torej?
Preberite še:
Ko Nataša Pirc Musar govori jezik portalov SDS
Kdo je v resnici "degradiral" novinarstvo?
V teh dneh številni, tudi naše kolegice in kolegi, hodijo po nas in našem delu. Predavajo nam o "novinarstvu z integriteto". Toda to isto novinarstvo nas je – čast redkim izjemam – pustilo na cedilu. Medtem ko smo sami stali pred parlamentom in Slovensko tiskovno agencijo (STA), pisali o "basnih" nekdanjega predsednika vlade in pismih v Bruselj, razkrivali pritiske na največje medije ...
Če bi nam namreč to novinarstvo stalo ob strani, bi še naprej delalo zgodbo o Snežiču, o preiskavah v več državah in denarju sumljivega izvora, ki je začel vdirati v slovensko politiko. V tujini bi jo novinarstvo zagrabilo in "gonilo", dokler ne bi dobila epiloga. Pri nas je praktično nihče že dlje časa niti ne povoha, četudi sega v vsa polja javnega interesa, za samo družbo pa je več kot pomembna. Ker tega naše novinarstvo, četudi v teh dneh poka od integritete, ni storilo, je Snežič že dosegel svoje. Vsem v Sloveniji je pokazal, kako je najprej mogoče "ubiti" zgodbo, skupaj z njo pa še medij. Recept je na dlani, vprašanje je le, kdo bo naslednji "snežič".
Danes zato zgodba ni več Snežič, ampak le še mi. Kdo je torej v resnici "degradiral" novinarstvo? Mogoče se bomo tudi o tem – kot je zapisala kolegica – pogovorili v lastnih vrstah. Nekoč in nekje. Morda se bo po vsej tej hajki našel še kdo od kolegic in kolegov, ki bodo poklicali in vprašali, kako je bilo v zadnjem letu dni delati na necenzurirano.si in kako smo sploh (pre)živeli. Do zdaj vas ni bilo ravno veliko. Ob strani pa nam stojite bralci, ki ste nam poslali na stotine sporočil spodbude in podpore. Iskreno se vam zahvaljujemo. In le za vas se bomo še borili.
Ker necenzurirano.si gre naprej. Hvala, ker nas berete!
Preberite še:
Sezona majskih hroščev #kolumna
