Bilo je nekaj dni po zadnjih parlamentarnih volitvah, ko je Janez Janša k sebi sklical več direktorjev in nadzornikov državnih podjetij iz kroga SDS. "Ni umika!" je bilo po informacijah dobro obveščenih ključno sporočilo sestanka. Vsi kadri, ki jih je v zadnjih dveh letih imenovala SDS, so dobili jasen ukaz, da se morajo za položaje boriti do zadnjega. Da sporazumni odstopi ne pridejo v poštev. Da šteje vsak mesec, teden ali dan.
To je bil zgolj del širše taktike, s katero se je Janša pripravil na skorajšnji umik z oblasti. Na eni strani popolna ofenziva v parlamentu z zahtevanimi referendumi in drugimi manevri, zaradi katerih so za zdaj na hladnem ostali trije novi ministri in spremembe zakona o RTV Slovenija. Janšev satelit Vili Kovačič želi trojni referendum, ki bi vključeval tudi zakon o dolgotrajni oskrbi, tempirati na volitve predsednika republike, na katerih bi rada Janša in del "stare levice" skupaj videla poraz kandidatke vladajoče stranke Marte Kos.
Na drugi strani bo SDS metala čim večje količine peska v delo ministrstev in drugih podsistemov do jeseni, ko Janša očitno odkrito računa na večje razprtije v vladajoči koaliciji, socialne nemire zaradi podražitev in zmago na lokalnih volitvah. Z njo si želi Janša po polomu na parlamentarnih volitvah pri manj fanatičnem krogu privržencev, ki vse bolj dvomijo, ali se lahko kadarkoli vrne na oblast, povrniti status nekoga, ki vendarle ve, kaj sploh počne.
Toda Janši so se v zadnjih dneh nekatere ključne fronte že sesule.
Preberite še:
Ne desni, za Golobovo vlado so nevarnejši lastni ljudje #kolumna
Omrežja SDS razpadajo
V začetku minulega tedna je tako po zamenjavi vrha policije "padla" še direktorica Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) Petra Grah Lazar, sicer prijateljica Roka Snežiča. Z vrha Slovenske vojske (SV) se je moral posloviti poveljnik sil brigadir Miha Škerbinc, ki je bil na položaj imenovan v prvih dneh tretje Janševe vlade. Verjetno največji poraz je prvak SDS utrpel na Slovenskem državnem holdingu (SDH), kjer se nahajajo ključi do kadrovanja v največjih državnih podjetjih. Dolgoletni član stranke Janez Žlak ni sledil ukazu vodje, da mora na položaju ostati do konca. Raje je sporazumno odstopil, si izbral šest plač odpravnine in verjetno kakšno varno službo v državni energetiki.
Temu je sledila predčasna zamenjava nadzornikov Pošte Slovenije, ene od dolgoletnih trdnjav SDS, in odhod direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Milana Kreka. Že od prej so kadri, ki jih je nastavila prejšnja vlada, morali oditi z vrha Sove, obveščevalno-varnostne službe ministrstva za obrambo (OVS), urada za preprečevanje pranje denarja, finančne uprave in zavoda Brdo, iz nadzornih svetov Elektra Slovenije (Eles), drugih državnih energetskih podjetij in Družbe za razvoj infrastrukture (DRI), iz svetov zavodov največjih bolnišnic in drugih javnih zdravstvenih ustanov ...
Omrežja, ki jih je SDS spletla v zadnjih dveh letih, so tako začela razpadati. Nadomestila jih bodo nova, ki bodo v prihodnjih mesecih začela dobivati jasnejše obrise. Leva sredina je dobila zgodovinsko priložnost, da počisti s klientelno in v nekaterih primerih celo koruptivno dediščino predhodnikov. A tudi med posamezniki v njenih vrstah se vse bolj krepi občutek, da pogosto ne ve, kaj z novimi vzvodi moči sploh početi.
Preberite še:
Kdo sedi v svetih bolnišnic? Zvesti strankarski kadri.
Ali na levi sredini sploh vedo, kaj morajo storiti?
Za nami sta dve leti "janšizma", ki ga na levi sredini napačno dojemajo kot ideologijo. Resnica je drugačna. Pri "janšizmu", če mu lahko tako rečemo, ne gre za vprašanje političnih stališč, levega ali desnega. Gre za izraz, ki verjetno najbolje označuje način vladanja v zadnjih dveh letih: zlorabo državnih in javnih institucij v politične namene, brutalne napade na vse kritike oblasti, uničevanje medijev, verbalne ekscese, metanje milijard evrov brez pokritja v predvolilne bonbončke, ki sledijo logiki "za mano potop" ...
Buldožer takšnega vladanja, "druge republike" ali Madžarske 2.0, kar vam je ljubše, je nekatere institucije povozil do mere, da jih bo težko spraviti nazaj v prvotno stanje: od policije in urada za preprečevanje pranja denarja naprej ... Ključna naloga te vlade tako ni le vrnitev zaupanja v institucije, kot je policija, ampak to, da sploh začnejo normalno delovati.
A zavedanje, kaj se nam je v resnici dogajalo zadnji dve leti, je na levi sredini vsak dan bolj šibko. Za zdaj na precej mestih ni zaznati zelo jasne vneme, da se iz "kavbojstva", kjer minister pokliče šefa in mu odredi, kaj mora storiti, hitro vrnemo tam, kjer smo že bili. V okolje, kjer so v institucijah jasno določeni sistemi, pravila, procesi, postopki in odgovornost. Vsak mesec, ko se ne gre v to smer, je izgubljen.
Preberite še:
To so zmagovalci Janševega pohoda na medije in državna podjetja
Ste slišali koga od državnih direktorjev?
Primer: ko je bila leta 2009 na oblasti vlada Boruta Pahorja, je dobila v roke finančno izčrpana največja državna podjetja (Petrol, Hit, Intereuropa), ki so jih novi kadri v naslednjih letih večinoma uspeli sanirati. Ta ista državna podjetja so v zadnjih letih s pomočjo agencij – mimo ekonomskih kriterijev - metala milijone evrov v delovanje propagandnega strankarskega aparata, ki danes iz ust histeričnega voditelja ene od oddaj ščuva k oboroženemu uporu.
Je kdo že ukrepal? Ste mogoče v zadnjih dneh slišali koga od direktorjev, da bi javno obsodil, kaj se je zgodilo in umaknil oglase?
Dileme ni. Če bo leva sredina prepričljivo volilno zmago izkoristila za povolilno plenjenje, nagrajevanje zaslužnih in utrjevanje interesnih pozicij, bo zamudila zgodovinsko priložnost za obračun s praksami, ki so skorajda usodno zamajale slovensko demokracijo. Vsaka toleranca, četudi pogojena zgolj s cono udobja direktorjev in predstojnikov, do teh praks se ji bo prej ali slej vrnila bumerang. Če mehanizmov, ki so poganjali "drugo republiko", ne bo za vedno izkoreninila in sankcionirala, si oblasti niti ne zasluži.
Preberite še:
Strojevodje iz Auschwitza #kolumna
