Do državnozborskih volitev še:

Janša, Kacin in Beovićeva nam lažejo o cepljenju

Tudi predstavniki vlade so prenehali verjeti v lastne napovedi o precepljenosti slovenskega prebivalstva, ki naj bi končala epidemijo.

Avtor: Primož Cirman / Tomaž Modic / Vesna Vuković
ponedeljek, 17. 5. 2021, 05:55


jelko-kacin
Jelko Kacin, Bojana Beović in Janez Janša računajo, da nihče ne bo opazil, kako se je cilj precepljenosti naenkrat spremenil.
STA

Še konec marca so nas predsednik vlade Janez Janša, nacionalni koordinator za cepljenje Jelko Kacin in vodja posvetovalne skupine za cepljenje Bojana Beović prepričevali, da bomo v Sloveniji do poletja z drugim odmerkom cepili 70 odstotkov odraslega prebivalstva. S tem bi dosegli precepljenost, ki bi zagotavljala kolektivno zaščito pred covid-19. Zdaj vladajoči govorijo drugače.

Po novem bi tako za precepljenost po njihovem zadostovalo, če bi cepili že 50 odstotkov odraslih. Pri tem zdaj upoštevajo tudi ljudi, ki so bolezen že preboleli. Še več: med tiste, ki so že precepljeni, zdaj uvrščajo celo tiste, ki so bili cepljeni le s prvim odmerkom. Zakaj takšna sprememba? Ker je vmes dokončno postalo jasno, da je Janševa vlada pogorela pri ključnih nalogah v projektu cepljenja, zaradi česar se je to upočasnilo.

Preberite še:
Za promocijo cepljenja novačili svetnika SDS in pisca na Nova24TV #video

Kje se je zalomilo pri cepljenju

Kaj vse je šlo do zdaj narobe pri cepljenju?

1)    Nenehno popravljanje nacionalne strategije cepljenja. Sprva je šlo za dokument, ki je skušal postaviti objektivne kriterije za vrstni red prednostnih skupin. Toda že kmalu je postal seznam želja posameznih družbenih ali celo interesnih skupin, ki so imele v vladi močne lobiste.

2)    Nenaročanje dodatnih ponujenih odmerkov Pfizerja in Moderne, ki so bili po pogodbi z Evropsko komisijo na voljo konec decembra. Odločitev, da pri cepljenju stavimo na cenejšo AstraZeneco, se je izkazala za nespametno. Vse več ljudi zavrača cepljenje s tem cepivom, pri čemer bi dodatni odmerki Pfizerja, ki jih Slovenija ni naročila, k nam prišli pred koncem junija.

3)    Neurejene in neusklajene zbirke podatkov o prijavah in cepljenih. Ljudje so se morali prijavljati na več naslovov: pri osebnem zdravniku, portalu e-uprava, aplikacijah e-Vem ali Gospodar zdravja. Do informatizacije projekta bi moralo priti pred začetkom projekta cepljenja, a se v državi po petih mesecih podatki še vedno popravljajo za več mesecev nazaj. Zmeda je popolna, saj na cepljenje s prvim odmerkom različnih cepiv vabijo tudi tiste, ki so bili že cepljeni.

4)    Nezaupanje javnosti v cepljenje. Čeprav imajo v drugih evropskih državah neprimerljivo več nasprotnikov cepljenja, imajo tam več uspeha. Najnovejše ankete kažejo, da je v Sloveniji vse več tistih, ki se ne bodo cepili. Veliko je tudi neopredeljenih. Za to sta kriva tudi nizko zaupanje javnosti v delo vlade in slaba promocija cepljenja. Za to nalogo je vladni urad za komuniciranje najel strokovnjaka za telesno govorico in "življenjskega trenerja" Edvarda Kadiča.

Pri manipulaciji z napovedmi o številu cepljenih v naslednjih tednih in mesecih gre tako dejansko za prikrivanje odgovornosti za spodletelo cepljenje. Gre za ključni projekt v boju proti covid-19, ki je prizadejal milijardno škodo slovenskemu gospodarstvu, imel pa je tudi neizmerljive posledice na dolgoročno zdravstveno sliko Slovenije.

Preberite še:
Stavili smo na cenejšo AstroZeneco, a nas bo to drago stalo #video

Kaj so pred meseci govorili vladajoči

Ko smo lani decembra v Sloveniji začeli s cepljenjem, smo si zastavili povsem enak cilj kot Evropska unija – da bomo precepili 60 odstotkov prebivalstva oziroma 70 odstotkov odraslih, torej okoli 1,2 milijona ljudi. To je vlada zapisala tudi v strategijo cepljenja in pri tem poudarila, da morajo biti ljudje cepljeni z dvema odmerkoma.

/
/
necenzurirano.si

Bojana Beović je bila že decembra v dvomih. Takrat je še kot vodja svetovalne skupine za covid-19 opozarjala na odklonilni odnos dela prebivalstva do cepljenja in spomnila, da je Slovenija med slabšimi državami že po precepljenosti proti gripi. Toda Janša jo je hitro popravil, da razloga za skrb ni. "Če bodo načrtovane dobave cepiv realizirane, lahko že do začetka poletja dosežemo 70-odstotno precepljenost prebivalstva. Ob pogoju, da bodo dobave cepiv takšne, kot so sporočene, bi lahko v Sloveniji ta cilj dosegli tudi že nekoliko prej," je Janša miril sredi januarja.

/
/
necenzurirano.si

To je bilo med drugim valom, ko je bila država v "lock-downu". Kljub temu, da je že kmalu prišlo tudi do težav z dobavo cepiva proizvajalca AstraZeneca, niso odstopili od visokoletečih načrtov. "Od 60 do 70 odstotkov prebivalstva je treba precepiti," je konec februarja opomnil Kacin. Tudi zdravstveni minister Janez Poklukar je pozval k čim hitrejšemu dosegu ciljne precepljenosti prebivalstva. "Načrt, da bo precepljenost s cepivi proti covidu-19 do konca junija 60-odstotna, je še vedno uresničljiv," je 20. marca ocenil Poklukarjev državni sekretar Franc Vindišar. Nekaj dni pozneje je na posvetu na Brdu pri Kranju enako ponovil tudi premier Janša. Po njegovih besedah bi lahko "do konca junija uspešno zaustavili epidemijo".

Preberite še:
V desetih minutah se je Jelko Kacin petkrat zlagal #video

Nesmisli in zavajanja Jelka Kacina

Kmalu zatem se je nekaj drastično spremenilo. Mateja Logar, ki je na čelu svetovalne skupine za covid-19 zamenjala Beovićevo, je v začetku maja začela govoriti o "60-odstotni precepljenosti odrasle populacije". Tudi Beovićeva je bila bolj pazljiva z besedami: "Ob ukrepih, ki so trenutno v veljavi, najverjetneje zadošča že 50-odstotna precepljenost."

/
/
necenzurirano.si

To pomeni, da bi do konca junija z obema odmerkoma morali cepiti milijon ljudi oziroma kar 200.000 ljudi manj od prvotnih napovedi. Dejansko smo v Sloveniji do vključno petka s prvim odmerkom cepili 534.893 oseb (25 odstotkov prebivalstva), z vsemi odmerki pa 279.306 oseb (13,3 odstotka prebivalstva). Končni cilj ostaja 60 odstotkov cepljenih z vsemi odmerki. Po trenutni dinamiki cepljenja ga bomo dosegli v šestih mesecih.

/
/
necenzurirano.si

Pri obračanju plošče sta šla Jelko Kacin in Bojana Beović še dlje. Oba sta med ljudmi, ki jih bodo šteli za precepljene, prvič začela omenjati 243.000 prebolevnikov, "ki so po naravni poti že cepljeni". "Ti bodo potrebovali samo en odmerek za podaljšanje svoje imunosti," je zagotovil Kacin in dodal, da so glede na povedano cilji veliko lažje uresničljivi. Toda resnica je drugačna. Slovenija bo imela kmalu težave, saj se izteka rok, po katerem bodo morali prebolevniki iz drugega vala dobiti dva (in ne enega) odmerka cepiva. Beleženje prebolevnikov kot cepljenih je sicer v nasprotju ne le z nacionalno strategijo, ampak tudi vsemi pravili mednarodne stroke. 

/
/
necenzurirano.si

Kacin je javnost prepričeval celo, da smo precepili že 30 odstotkov odraslih. V resnici je govoril o tistih, ki so dobili zgolj prvi odmerek cepiva. Morda tudi zato, ker mora pri cepivu Pfizer med obema odmerkoma miniti najmanj mesec dni, pri cepivu AstraZeneca pa kar tri mesece. S tistimi, ki bodo cepljeni šele v naslednjih dneh, si tako ne bodo mogli zviševati statistike precepljenosti, kot jo je še konec marca napovedoval Janša.

Preberite še:
Država ene cepi, druge pa dela za "korona bedake"

Slovenija spet na repu

To je jasno že nekaj časa. Slovenija namreč pri dinamiki cepljenja vse bolj zaostaja za državami Evropske unije. Po zadnjih podatkih Evropskega centra za obvladovanje nalezljivih bolezni (ECDC) je bilo pri nas porabljenih nekaj manj kot 38 odmerkov cepiva na 100 prebivalcev, v EU pa več kot 42. Za nami je le peščica držav: Bolgarija, Latvija, Hrvaška, Romunija, Slovaška in Češka.

Po izračunih bruseljskega portala Politico bo zastavljeni cilj 70-odstotne precepljenosti odraslega prebivalstva do konca poletja, ob nespremenjem tempu, dosegla približno polovica evropskih držav. Slovenije ni med njimi. Ravno nasprotno, cilj bi dosegli med zadnjimi, januarja prihodnje leto. Za nami bi bili zgolj Bolgarija, Latvija, Slovaška in Hrvaška.

Med zadnjimi v Evropi smo tudi po številu cepljenih med starejšim prebivalstvom. Po napovedih bi morali precepiti vsaj 80 odstotkov starejših od 70 let. Dejansko jih je prvi odmerek prejelo od 60 do 65 odstotkov, drugega pa okoli 56 odstotkov. V drugih državah je ravno obratno. S prvim odmerkom so cepili bistveno več starostnikov, na drugega pa večina še čaka. To bi lahko pomenilo, da smo v Sloveniji več ali manj precepili starostnike, ki so se za cepljenje prijavili sami. Koliko je takšnih, ki zaradi organizacijskega kaosa še niso prišli na vrsto, namreč uradno ni znano.

Preberite še:
Milijon cepljenih do poletja? Ni šans!*