V Sloveniji živi 1,72 milijona ljudi, starejših od 18 let. Če bi jih država želela učinkovito zaščititi pred epidemijo covid-19, bi jih morala cepiti vsaj 60 odstotkov, torej dober milijon ljudi. To je po nacionalni strategiji cepljenja prag za ustrezno precepljenost prebivalstva na covid-19, zato da ne bi prišlo do ponovnega izbruha te bolezni. Zagotoviti jo je mogoče z dvema odmerkoma cepiv - razen pri cepivu proizvajalca Janssen, s katerim se cepi le enkrat.
Kako daleč je Slovenija od tega cilja? Vlada napoveduje, da bomo učinkovito precepljenost dosegli do sredine junija. To utemeljuje z napovedanimi dobavami cepiv, ki so za prihodnje tedne dokaj optimistične. Toda naša analiza kaže, da precepljenosti do sredine junija niti teoretično ni mogoče doseči ob sedanji hitrosti cepljenja. Še več, v zadnjih treh tednih je Slovenija po dinamiki cepljenja začela zaostajati za drugimi državami EU.
Preberite še:
Se več cepijo desni ali levi? V mestih ali na vasi?
Slovenija cepi prepočasi
Poglejmo številke. Do zdaj smo v Sloveniji s prvim odmerkom cepili dobrih 427.000 ljudi. Z zahtevanim drugim odmerkom smo jih cepili 213.400. To je približno 12,4 odstotka vsega odraslega prebivalstva, kar nas uvršča v povprečje EU. Toda težava Slovenije je počasnost cepljenja. Aprila smo v povprečju dnevno cepili 8.450 ljudi. S to hitrostjo bi država do srede junija s prvim ali drugim odmerkom cepila le 355.000 ljudi, s čimer bi bila daleč od učinkovite precepljenosti.
Da je to težava, se očitno zavedajo tudi v vladi. Minister za zdravje Janez Poklukar meni, da so cepilni centri zmožni cepiti tudi do trikrat toliko oseb kot do zdaj. "V prihodnjih dneh bo v vse zdravstvene domove vpeljan sistem, ki bo poenostavil administrativni del procesa cepljenja. Kmalu pa se pričakuje tudi testiranje aplikacije za naročanje na cepljenje proti covidu-19, ki bo po odpravi porodnih krčev uvedena po celotni Sloveniji. V prvi polovici maja bi lahko imeli na voljo že dovolj odmerkov cepiva, da bi lahko odpravili cepljenje po prednostnih skupinah, kot jih predvideva nacionalna strategija za cepljenje," je včeraj napovedal Poklukar.
"Slovenija se mora organizirati tako, da bo zmožna cepiti od 500.000 do 600.000 ljudi na mesec," pa je konec marca dejal nacionalni koordinator za cepljenje Jelko Kacin, ki je sicer že od sredine januarja zadolžen za nacionalno koordinacijo cepljenja. Takrat smo v Sloveniji na dan že cepili tudi več kot 7000 ljudi. Najboljši doslej je bil tretji teden v aprilu, ko se je cepilo 67.000 ljudi ali v povprečju blizu 10.000 ljudi na dan.
Preberite še:
V Bruselj gredo s falconom cepiva, nazaj pa Jelko Kacin
Zakaj se cepiva kopičijo
To še zdaleč ne bo dovolj, če želi Slovenija do sredine junija z dvema odmerkoma cepiti milijon ljudi. Da bi dosegli ta cilj, bi morali s prvim odmerkom cepiti nekaj več kot 600.000 ljudi, z drugim odmerkom pa več kot 800.000 ljudi. Dodatno oviro predstavlja dejstvo, da mora med obema odmerkoma miniti vsaj tri (Pfizer) oziroma 12 tednov (AstraZeneca).
V najboljšem primeru bi tako morali na dan cepiti 22.600 ljudi, v najslabšem pa več kot 33.000 ljudi na dan. Pri tem smo upoštevali tudi ljudi, ki so covid-19 uradno že preboleli. Teh je bilo od 18. oktobra, ko je izbruhnil drugi val epidemije, pri nas 221.700. Od srede aprila zanje velja, da se v prvih osmih mesecih po bolezni cepijo le z enim odmerkom, od takrat naprej pa z dvema. Pri cepivu Janssen - do konca junija bomo prejeli 223.000 odmerkov - pa zadostuje cepljenje le z enim odmerkom.
Graf: Število cepljenih s prvim in drugim odmerkom
A danes smo daleč od želenih številk. V zadnjem tednu je bilo opravljenih le 54.800 cepljenj, torej v povprečju le 7.714 na dan. Za biokemika dr. Romana Jeralo s Kemijskega inštituta je to nesprejemljivo. "V Slovenijo bo začelo prihajati po 20.000 cepiv na dan. Vsak dan bi bilo zato treba cepiti vsaj 20.000 ljudi. Nobenega razloga ni, da bi se cepiva kopičila. Ne razumem, zakaj se je med zadnjimi prazniki cepljenje upočasnilo in ali so bili cepilni centri zaprti. Interes za cepljenje je vsekakor obstajal," poudarja Jerala.
Že zdaj težava ni le v premalih količinah cepiva, ampak v prepočasni distribuciji in cepljenju. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) se namreč iz tedna v teden povečuje razlika med količino dobavljenih cepiv in številom cepljenih. Največji razkorak med porabo in dobavo cepiv je pri cepivu AstraZeneca. Po zadnjih dostopnih podatkih, to je 2. maja, je bilo 108.000 neporabljenih odmerkov cepiva tega proizvajalca, kar je skoraj polovica vseh količin tega cepiva, ki so prišle v Sloveniji od februarja letos. Na isti dan je bilo neporabljenih še 27.000 odmerkov cepiva Pfizer (6 odstotkov vseh dobav) in 10.300 odmerkov cepiva Moderna (13 odstotkov).
Preberite še:
Janšo se da premagati. A ne na način, kot ga vidimo danes. #intervju
Lahko bi cepili več, če se ne bi odrekli cepivu
Podatki o dobavah potrjujejo dvoje. Prvič, da Pfizer bolj ali manj redno dobavlja obljubljene količine, kar je problem pri AstraZeneci in drugih proizvajalcih. To pomeni, da bi lahko Slovenija že v prvem polletju od Pfizerja dobila še dodatnih pol milijona odmerkov cepiva, ki so bile na voljo, a se jim je konec lanskega decembra odrekla. In drugič, da prebivalstvo vse bolj zavrača cepljenje s cepivom AstraZeneca, na katerega smo v Sloveniji zaradi nižje cene stavili največ. Obe dejstvi sta povezani. Če bi imeli v Sloveniji več odmerkov Pfizerja, bi bilo zavračanja zelo verjetno manj, cepljenih pa bi bilo več ljudi.
Graf: Količina dobavljenega in uporabljenega cepiva
Pri cepivu AstraZeneca bi bilo zato smiselno čimprej odpraviti prednostne skupine in s tem omogočiti, da bi se lahko cepil vsak, ki bi si to želel. Le v tem primeru bi se lahko izognili dodatnim zastojem pri cepljenju. Koliko ljudi je zavrnilo cepljenje s cepivom AstraZeneca, uradno ne ve nihče. Na državni ravni tega podatka ni. Znane so le informacije iz posameznih zdravstvenih domov. Samo v Velenju je obtičalo okrog 700 odmerkov tega cepiva. V Mariboru naj bi cepljenje z njim zavrnila kar polovica povabljenih, v Ljubljani pa tretjina.
Graf: Dinamika cepljenja v državah EU
Prav tako ni mogoče uradno izvedeti, koliko cepiva se je uničilo, ker ljudje niso prišli na cepljenje. To spet odpira vprašanje (ne)komunikacije med ključnimi institucijami, zadolženimi za cepljenje: javnimi bolnišnicami, ki so v pristojnosti države, zdravstvenimi domovi, ki so v pristojnosti občin, in NIJZ. V tem pogledu je ministrstvo za zdravje, ki je zadolženo za izvajanje zdravstvene politike, pogrnilo na celi črti.
Preberite še:
Jelko Kacin je v strategijo cepljenja vrinil sebe in svoje
Koliko cepiv bo še prišlo
Odmerkov cepiv bo v Sloveniji po napovedih iz tedna v teden več, le da še za pomemben del ni znano, kdaj bodo prišla. Načrt je naslednji.
Maja bo v Slovenijo prišlo:
- 337.000 doz cepiva Pfizer. Količine bodo prihajale v enakomernih tedenskih pošiljkah,
- 57.600 doz cepiva Moderna, prav tako v enakomernih tedenskih pošiljkah, in
- 61.100 doz cepiva Janssen, pri čemer ni natančno jasno, kdaj.
- K temu velja prišteti še približno 466.000 doz cepiva AstraZeneca, ki bo prišlo predvidoma v maju ali juniju. To verjetno pomeni, da bodo Sloveniji ostale še dodatne neporabljene količine tega cepiva.
V prvem tednu maja bo sicer za drugi odmerek namenjeno 9.000 odmerkov Moderne in še 9.000 od 69.000 odmerkov AstraZenece.
Junija pa bomo v Sloveniji dobili še:
- 426.000 doz cepiva Pfizer,
- 56.000 doz cepiva Moderna in
- 183.000 doz cepiva Janssen.
Za podatke o teh dobavah v vladi vedo že več tednov. Kacin je tako sredi aprila natančno napovedal, koliko odmerkov cepiv Janssen in Pfizer bo na voljo do začetka poletja. Zakaj se torej že takrat niso začele priprave za povečevanje hitrosti cepljenja, ni jasno. Ena od rešitev bi bila možnost prehajanj med cepilnimi centri – da bi se ljudje iz krajev, kjer se cepi počasneje, lahko hodili cepit v najuspešnejše cepilne centre, kot je recimo Kočevje.
Graf: Dobava cepiv glede na proizvajalca
Slovenija še vedno ni precepila tudi bolj tveganih skupin za covid-19. Vsaj eno od doz cepiva je tako prejelo manj kot 42 odstotkov starejših med 60. in 69. letom in le 16 odstotkov ljudi, starih med 50 in 59 let. Ko bo država to storila, jo čaka še težje delo, saj se naklonjenost cepljenju z upadanjem starosti znižuje. Iz analize javnomnenjske ankete o cepljenju, ki jo je marca objavila ekipa spletne strani Covid-19 sledilnik, je tako razvidno, da se namerava cepiti manj kot četrtina oseb, starih med 15 in 25 let.
Preberite še:
Stavili smo na cenejšo AstroZeneco, a nas bo to drago stalo #video
*šansa: pogovorni izraz za možnost, upanje, priložnost ... "Ni šans": pogovorna fraza za "nikakor, absolutno ne".
Kdaj boste prejeli drugi odmerek
V Sloveniji so trenutno dostopna štiri cepiva proti covid-19:
- cepljenje proti covid-19 se le pri cepivu Janssen opravi z enim odmerkom, pri ostalih cepivih pa z dvema odmerkoma;
- priporočen presledek med odmerkoma je pri cepivu Pfizer/BioNTech tri tedne, pri cepivu Moderna štiri tedne in pri cepivu AstraZeneca 12 tednov;
- cepivo Pfizer/BioNTech je registrirano za osebe stare 16 let in več, ostala cepiva so registrirana za uporabo pri odraslih, starih 18 let in več.
