Delničarji Telekoma bodo na današnji skupščini odločali tudi o predlogu izvensodne poravnave v odškodninski tožbi proti nekdanji upravi pod vodstvom Bojana Dremlja. Gre za simbolno priznanje poraza pri razščiščevanju odgovornosti za zgrešene prevzeme državnih podjetij v času prve vlade Janeza Janše.
Dremelj je namreč vodenje Telekoma prevzel leta 2006, v obdobju kadrovskega cunamija v državnem gospodarstvu. Telekom, Zavarovalnica Triglav, Intereuropa, Luka Koper, Hit in druga državna podjetja so dobila nova vodstva, ki so se nato podala na prevzemni pohod po jugovzhodni Evropi, v katerem so porabila (in izgubila) več sto milijonov evrov.
Njihovi nasledniki so zaradi ugotovljenih sumov nepravilnosti in oškodovanj vlagali odškodninske tožbe in kazenske ovadbe. Toda po desetih letih je bilanca porazna. Večina tožb je izgubljenih, v nekaterih primerih pa še do danes ni prišlo do sodnega epiloga. Edini zmagovalec teh zgodb so odvetniki.
Preberite še:
Orbanov oligarh kupuje slovensko državno televizijo
Primer Telekom: zahtevali 48 milijonov, dobili bodo le slabe tri
Tako je bilo tudi v primeru Telekoma Slovenije. Pri prevzemnem pohodu na Balkanu naj bi prišlo do preplačevanja naložb, podmiznih dogovorov z lokalnimi partnerji in domnevno tudi izplačevanja provizij. Ogromne zaslužke so omogočali vplivnim tujim lobistom, skritim partnerjem in družbam iz davčnih oaz. Nekateri posli so se znašli tudi pod drobnogledom organov pregona, kazenski postopki pa še danes niso končani.
Leta 2011 je uprava Telekoma, ki jo je že vodil Ivica Kranjčević, na podlagi ugotovitev posebne revizije vložila tri tožbe zoper nekdanje člane uprave Bojana Dremlja, Dušana Mitiča, Željka Puljića, Filipa Ogrisa Martiča in Darjo Senico. Sporni so bili naslednji posli:
- odkup deležev od manjšinskih partnerjev kosovskega operaterja Ipko, pri katerem naj bi nastalo 48 milijonov evrov škode,
- 11-milijonski nakup družbe Interseek, ki je upravljala spletni iskalnik Najdi.si, in
- prevzem makedonske družbe On.net, pri katerem naj bi prišlo do 2,3-milijonskega oškodovanja.
Da bi se izognili morebitnemu konfliktu interesa in preprečili vmešavanje v postopke, so vložitev in vodenje odškodninskih tožb v primeru Ipko in Najdi.si zaupali odvetniški družbi Uroša Ilića. Toda njegov izplen je bil vse prej kot uspešen. Tožba v zadevi Najdi.si je že izgubljena, prav tako tožba za On.net, ki jo je prevzel odvetnik Stojan Zdolšek. Odprta je le še največja tožba v primeru Ipko, kjer pa bo Telekom prejel manj od pričakovanj.
Če bodo delničarji soglašali z izvensodno poravnavo, bo družba namesto zahtevanih 48 milijonov evrov odškodnine prejela vsega 2,8 milijona evrov. Teh v nasprotju s pričakovanji ne bodo plačali člani nekdanje uprave, ampak zavarovalnica, pri kateri so imeli ti zavarovano svojo odgovornost. Najprej pa bodo z dobljenim denarjem poplačali odvetnike, tudi obrambe. Za pravdne stroške, med katerimi je izdelava posebne revizije družbe Deloitte ter sodni in zasebni izvedenci, je šlo sicer že najmanj pol milijona evrov.
Kosovska oblast izbrala slovenski Telekom
Telekomova avantura na Kosovu se je začela leta 2006, ko je postal lastnik 75-odstotnega deleža v novonastalem operaterju Ipko. Pogodbo je podpisal novopečeni predsednik uprave Telekoma Bojan Dremelj, ki so mu v času prve Janševe vlade zaupali vodenje našega nacionalnega telekomunikacijskega operaterja.
Nekaj mesecev zatem je Telekom dobil zeleno luč za dotlej največji prevzem v zgodovini družbe. Uspelo mu je prepričati kosovske oblasti, da mu podelijo frekvence za mobilno telefonijo. Kot se je izkazalo, je moral za to drago plačati.
Medtem ko je Telekomova ekipa na Kosovu gradila alternativnega mobilnega operaterja in se v javnosti hvalila z rekordno rastjo števila uporabnikov na izjemno perspektivnem trgu, so v ozadju potekala visoka izplačila partnerjem, ki so ji pomagali do posla.
Visoke provizije v zameno za frekvence
Prvi je prišel na vrsto kontroverzni kosovski poslovnež Ekrem Lluka. Ta je zmagal v boju za mobilne frekvence, a se je nato iz neznanega razloga umaknil in Telekomu odprl pot do zagona dobičkonosnega projekta na Kosovu. Kot so pozneje ugotovili kriminalisti, naj bi v zameno pod mizo prejel deset milijonov evrov visoko provizijo.
Izplačilo so prikrito izpeljali prek slovenske Factor banke, ki je bila od samega začetka eden od večjih družbenikov Ipka. V dobrih dveh letih je v Ipko vložila deset miljonov evrov, tik pred Dremljevim odhodom pa je za svoj delež iztržila 30 milijonov evrov. Kot se je izkazalo, je imela vnaprej zagotovljen nekajkratni zaslužek, za njo pa se je skrival Lluka.
Še več denarja so prejeli manjšinski družbeniki Ipka, ki so imeli dobre povezave v administraciji ZDA, ključni podpornici neodvisnosti Kosova. Med njimi je bila družba Albright Group, ki jo vodi nekdanja vplivna ameriška državna sekretarka Madeleine Albright. Njej in več drugim partnerjem je Telekom v naslednjih letih omogočil več deset milijonov evrov visoke zaslužke. Dolgoletni direktor Ipka Akan Ismaili pa je bil imenovan za kosovskega ambasadorja v ZDA.
Telekom prodaja Ipko
Koliko denarja je Telekom v desetih letih vložil na Kosovu, nikoli doslej ni bilo pojasnjeno.
Po naših informacijah pa je za nakup večinskega deleža v letu 2006 in poznejše dokapitalizacije, s katerimi je pokrival izgube, porabil najmanj 60 milijonov evrov. Nazadnje je v lanskem letu v njegov kapital vložil okoli 15 milijonov evrov.
Še enkrat toliko denarja naj bi šlo za izplačilo Lluke, Albrightove, Ismailija in drugih manjšinskih partnerjev. Poleg tega Telekom še vedno čaka na poplačilo posojila, s katerim je Ipko financiral izgradnjo omrežja in ga je ostalo še za okoli 80 milijonov evrov.
Zdaj Telekom aktivno išče kupca za Ipko, ki se je na Kosovu uveljavil kot drugi največji mobilni in vodilni fiksni operater. Koliko denarja pričakuje zanj in do kdaj predvidoma naj bi bil končan prodajni postopek, ni znano.
Najkrajšo potegnili delničarji
Izplačila partnerjev na Kosovu so bila tudi ena zadnjih dejanj tedanje Dremljeve uprave. Spomladi 2010 so jo razrešili in za novega predsednika uprave imenovali Ivico Kranjčevića. Ta je v času, ko je po svetu pustošila kriza, naročil nove cenitve naložb, kar je bilo takrat povod za visoke slabitve in rekordno izgubo Telekoma.
Odgovore so terjali tudi delničarji. Na njihovo pobudo je Kranjčević odredil revizijo poslov na Balkanu, s poudarkom na Kosovu in Makedoniji, ki je potrdila številne nepravilnosti. Ugotovila je, da so bili Telekomovi prevzemi izpeljani po enakem principu, pri tem pa je Telekom bolj kot lastni interes zasledoval interes manjšinskih partnerjev. Zato so delničarji zahtevali, da družba zoper odgovorne vloži odškodninsko tožbo.
Iz za zdaj neznanega razloga pa so bili med toženimi zgolj nekdanji člani uprave kot odgovorne osebe, ne pa tudi nekateri visoki uslužbenci Telekoma v obdobju od 2007 do 2010, na primer Boštjan Kralj, ki je bil ključni operativec za posle na Balkanu. Po odhodu iz Telekoma pa se je z nekdanjim članom uprave Dušanom Mitičem celo lotil skupnega projekta.
Epilog nekaj sto milijonov evrov vrednih naložb na Balkanu bodo torej le visoki odvetniški stroški in visoka zadolženost, zaradi katere je imel Telekom na voljo manj denarja za izplačilo dividend in gradnjo omrežja v Sloveniji.
Preberite še:
