Z akcijo Lokalna hrana na vlakih opozarjajo na okoljski odtis prometa

Slovenija se že več let sooča z nizko stopnjo prehranske samooskrbe, ponarejenim medom na evropskem trgu ter naraščajočimi okoljskimi obremenitvami v prometu. V tem kontekstu so Slovenske železnice skupaj s kmetijskimi organizacijami v Tednu slovenske hrane uvedle projekt Lokalna hrana na vlakih, ki opozarja na ključne izzive, povezane s prehransko varnostjo in trajnostjo. 

Med 17. in 20. novembrom 2025 so na izbranih vlakih potnikom delili domača jabolka in slovenski med. Pri projektu so sodelovali Čebelarska zveza Slovenije, Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije ter Zveza slovenske podeželske mladine. Predstavniki organizacij so se skupaj z ekipami Slovenskih železnic vozile po različnih linijah po državi in potnike nagovarjale k razmisleku o izvoru hrane ter vplivu njihovih vsakodnevnih odločitev na okolje. 

Prehranska samooskrba kot strateški izziv 

Slovenija ima po podatkih ključnih kmetijskih organizacij težave s prehransko samooskrbo, zlasti pri sadju in nekaterih drugih prehranskih kategorijah. Trg medu je dodatno obremenjen z dejstvom, ki ga čebelarji opozarjajo že leta: v povprečju je skoraj polovica medu na evropskem trgu ponarejena ali neustreznega izvora. 

Predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč poudarja, da je zaradi razmer na trgu edina realna garancija kakovosti nakup slovenskega medu neposredno od lokalnega čebelarja. Po njegovih besedah je zaupanje ključni element, saj laboratorijski nadzor ni zmožen sproti zajeti vseh tveganj, povezanih z uvoženimi izdelki. 

Vloga trajnostne mobilnosti 

Proizvodnja hrane in promet sta dva med največjimi virov emisij toplogrednih plinov v Sloveniji. Slovenske železnice so v zadnjih letih posodobile svoj vozni park in danes uporabljajo 72 novih, energetsko učinkovitejših vlakov. Letos naj bi prepeljale približno 18,5 milijona potnikov. Številka, ki raste, a je še vedno nizka v primerjavi z državami, kjer javni prevoz prevladuje. 

Direktor SŽ–Potniški promet Miha Butara poudarja, da je povezovanje lokalne hrane in javnega prevoza logičen korak: "Če želimo zmanjšati ogljični odtis, moramo to storiti na področju mobilnosti in prehrane hkrati. Obe področji sta ključni za doseganje okoljskih ciljev."

Stanje na podeželju in vpliv potrošniških izbir 

Predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije dr. Jože Podgoršek opozarja, da so posledice slabega povpraševanja po lokalnih pridelkih že vidne v krajini, manj obdelanih površin, opuščanje sadovnjakov in zmanjševanje števila mladih gospodarjev. Po njegovem mnenju odločitev za slovensko hrano neposredno vpliva na ohranjanje kulturne krajine, pa tudi na stabilnost kmetijskega sektorja. 

Predsednica Zveze slovenske podeželske mladine Eva Golob dodaja, da se mladi pri prevzemu kmetij srečujejo z visoko finančno in logistično obremenitvijo. Zato je podpora lokalni hrani eden redkih vzvodov, ki lahko mladim omogoči dolgoročno vzdržnost kmetijske dejavnosti. 

Pobuda, ki združuje dve politiki 

Projekt Lokalna hrana na vlakih prepleta dve področji, ki se sicer obravnavata ločeno: prehransko politiko in mobilnost. S tem potnikom ponuja neposreden vpogled v težave, s katerimi se soočajo slovenski kmetje, hkrati pa opozarja na posledice avtomobilskega prometa, ki je eden največjih virov emisij v državi. 

Čeprav akcija ne more nasloviti vseh izzivov, v istem prostoru združuje teme, ki sicer redko pridejo v ospredje: prehranska varnost, stanje podeželja, kakovost hrane, ponaredki na trgu in vpliv prometa na okolje. Pobuda tako služi predvsem kot opomnik, da obe področji potrebujeta premišljene sistemske rešitve.