Izpoved zdravnika: gromovniki v belih haljah iz smrti delajo politiko

Pred nedeljskim referendumom o zakonu o prostovoljnem končanju življenja objavljamo zapis dr. Mihe Škvarča, nekdanjega zdravnika Splošne bolnišnice Jesenice.

"Matilda prid' pome", je odmevalo na hodniku nevrološke klinike. Tja so pripeljali ostarelega moškega, še vedno kovača po duši, ki bi lahko trl orehe z golimi pestmi. Vse telesne muke, ki mu jih je prizadela multipla skleroza, je pretolkel v ročno kovane žeblje, ukrivljene iz čiste nemoči in razočaranja. Žeblje, besno zabite v čarovniški stol, ki je danes razstavljen v ribniškem muzeju čarovništva. 

Moškega, naveličanega trpljenja, so na kliniko pripeljali zaradi prehodne možganske kapi, ki mu ni pustila dodatnih posledic na zdravje. Umrl je nekaj let za tem. Po šestih mesecih muk in bolečin, ki mu jih je povzročala globoka razjeda na stegnu. Dobil jo je, ker ni dovolj hitro s pomočjo jeklenih rok dvignil zadnjice, žena pa ga je skupaj z rjuho s postelje stresla na tla in mu zlomila kolk. 

Moški sprva sploh ni opazil, da je kaj narobe. Odšli so še na družinski piknik. Na poti domov pa je le potarnal, da ga boli kolk. Zaradi multiple skleroze ga niso operirali, je pa pridelal razjedo, ki se je zagnojila in ga ubila. Po dveh hospitalizacijah sta se vnuk in vnukinja, zdravnika, odločila, da se starega očeta ne bo več mučilo in da bo umrl doma z ustrezno antibiotično in protibolečinsko terapijo. Nobena terapija mu ni pomagala. Hospitalizacija bi mu trpljenje le podaljšala.

Na pozno pomladno jutro se je stari oče nasmehnil in spokojno umrl. Bil je eden redkih, ki ga je doletela čast lepe smrti.

Preberite še:
Pri Beović pošiljajo anketo, ki vam naroči, da ste na referendumu proti

Zakaj zdravniki ne slišijo umirajočih

Smrt je v resnici grda in nič kaj romantična. Večina Slovencev danes umre v bolnici, kjer umirajo sami in v agoniji. Tudi pri bolnikih, kjer se zdravniki odločijo, da oživljanje ni več smiselno, ljudje ne umrejo hitro. Umirajo počasi in so v tistih urah ali dneh nekje med zemljo in nebom. Umirajoči bi se radi rešil zemeljskih muk, a jih zemlja ne spusti v nebesa. 

Zdravnike hitro, že na vajah anatomije v prvem letniku navadijo, da na smrt in umirajočega gledajo kot na objekt in ne kot na subjekt, ki ima svobodno voljo, da odloča o sebi od rojstva do smrti. Zdravnikom vgradijo obrambni mehanizem, ki jim pomaga preživeti, a jih tudi oropa sočutja do umirajočih. Umirajoči pogosto niso slišani. Neredko zdravniki podležejo pritiskom bližnjih in umirajočemu podaljšujejo trpljenje zaradi nerealnih pričakovanj sorodnikov.

Zato ni čudno, da ko na pomanjkanje empatije nacepimo še politiko in zdravnike, ki zasledujejo svoje ozke interese, dobimo omleto iz gnilih jajc.

Preberite še:
Fides, Beović & co. strašili z begom zdravnikov v tujino. Podatki jih postavljajo na laž.

Svoja ozka mnenja želijo vsiliti državljanom

Zdi se, da predstavniki zdravniških organizacij ne vohajo tega smradu, ki se širi iz njihovih izjav. V svojih izjavah, vezanih na zakonodajni referendum o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, pretiravajo, izkrivljajo informacije, si izmišljujejo dejstva in se niso sposobni pogovarjati argumentirano in empatično.

Zdi se, kot da živijo v vzporednem vesolju in hočejo svoja ozka mnenja, ki niso podprta z znanstvenimi dokazi, vsiliti državljanom, ki so se enkrat že odločili in podprli pobudo za tak zakon. Politika ga ni bila sposobna napisati, zato smo dobili državljanski zakon, spisan na osnovi potreb nekaj ljudi v zadnjih mesecih svojih življenj.

Kako je možno, da zdravniki ne čutijo potrebe prisluhniti ljudem in znanosti? Mogoče zato, ker jih vodijo lastni interesi, nacepljeni na željo po nagajanju ljudem, ki so izvolili trenutno oblast, ki jim je prirezala peruti, izpraznila korito, a tudi povečala plače na nivo nemških zdravnikov. Mimogrede, nemški zdravniki delajo več kot slovenski in so stalno nadzorovani, kaj in kako kakovostno delajo.

Preberite še:
Bojana Beović kot igralka v Naši mali kliniki #kolumna

Spomnimo se vseh manipulacij in strašenja

Zdravniki bi morali slediti znanstvenim dokazom in pravilno interpretirati znanstvena dognanja. A tega glede na sestavo zdravnikov gromovnikov ni moč pričakovati, saj so nas isti gromovniki, ki naj bi zastopali interese zdravnikov, strašili, manipulirali z nami in prikrojevali izsledke znanosti tudi za časa epidemije covid.

Spomnimo se manipulacij in strašenja s ponovitvijo Bergama ter zapiranja v občine in deljenja kazni raznašalcu hrane in staršem, ki so dali lačnemu otroku rogljiček.

Spomnimo se napotkov, da moramo sredi Barja nositi masko, da pri teku ne dobimo virusa, ki plava v zraku.

Spomnimo se navodil, da oboleli negovalci lahko negujejo ljudi v DSO-jih novembra 2020. Koliko ljudi je umrlo zaradi takih navodil? Komu so bila ob tem mar življenja naših dedkov in babic? 

Spomnimo se smrti Katje, ki je umrla zaradi tišine zdravnikov, ki se jim je zdelo primerno, da se ljudi cepi z vektorskim cepivom, za katerega je bilo znano, da povzroča resne stranske učinke in smrt pri ljudeh, ki so nagnjeni k avtoimunim boleznim. 

Spomnimo se posiljevanja s pogoji PCT in samotestiranja osnovnošolcev s testi, ki niso bili odobreni za samotestiranje otrok. Še Kitajci niso počeli takih neumnosti.

Preberite še:
"Kaj smo se iz pandemije naučili? Bojim se, da ne veliko. In nismo pripravljeni na novo."

Takrat so bili tiho, zdaj pa grmijo

Ali je kdo od zdravnikov odločevalcev protestiral? Nihče! Tišina kot v rogu. Zdravniki gromovniki so prostovoljno postali trobila politike, ki jih je izkoristila za utrjevanje svoje oblasti.

V primeru zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja taisti zdravniki gromovniki strašijo z evtanazijo otrok in bolnikov s težavami z duševnim zdravjem. Manipulirajo s podatki iz Kanade, Nizozemske in Belgije, kjer naj bi se zgodil fenomen spolzkega klanca, ljudje naj bi se za prostovoljno končanje življenja odločalizaradi pritiska svojcev, evtanazija pa naj bi kmalu postala prevladujoč umiranja. 

Taisti gromovniki pozabijo povedati, da njihove trditve nimajo osnove v znanstvenih raziskavah, ampak so samo povzetek mnenj nasprotnikov evtanazije, ki ne bivajo v Kanadi, Belgiji ali na Nizozemskem.

Pozabijo povedati, da se ljudje odločajo za evtanazijo več tednov, preden bi se jim življenje izteklo v mukah. Pozabijo povedati, da več kot 90 odstotkom bolnikom, ki imajo težave z duševnim zdravjem in zaprosijo za evtanazijo, te ne odobrijo. Kar nekaj bolnikov, ki že imajo odobreno evtanazijo, pa se tej odpove.

Kako jim lahko še zaupamo?

Namigujejo, da bo zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja pripomogel h krajšanju čakalnih dob, saj se bo moral postopek končati v 30 dneh, in da bodo ljudje prej prišli do evtanazije kot do zdravnika. Njihova trditev ni resnična, saj je to obdobje na voljo le bolnikom, kjer so vse možne oblike zdravljenja in paliative izčrpane in ne tistim, ki jim diagnoza še ni bila postavljena.

Višek manipulacije pa je anketa, ki jo je naokoli pošiljala Zdravniška zbornica, kjer v nobenem primeru nisi mogel biti za zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Kako zelo podobno manipulacijam v času covid. 

Ali lahko zaupamo zdravnikom gromovnikom, ki se poslužujejo takih manipulacij? Ali lahko zaupamo zdravnikom gromovnikom, ki so vedno proti in ne prisluhnejo volji ljudem? Ali lahko zaupamo zdravnikom gromovnikom, ki politizirajo smrt?

O avtorju

Dr. Miha Škvarč, dr. med., specialist klinične mikrobiologije, je znanstveni sodelavec na Evropski agenciji za zdravila (EMA). Med pandemijo je vodil Enoto za mikrobiologijo v Splošni bolnišnici Jesenice, svoje izkušnje iz takratnega obdobja pa je februarja in marca letos opisal v seriji člankov.

Mnenje avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.