Kako naše najstnike "lupijo" v čakalnih vrstah za vozniški izpit

Slovenijo razburjajo čakalne vrste – za vozniški izpit. Stanje je, kot mediji radi govorimo pri čakalnih dobah v zdravstvu, alarmantno. Po zakonodaji morajo bodoči vozniki izpitno vožnjo opraviti najpozneje v mesecu dni od prijave. Realnost je drugačna. V Ljubljani in nekaterih drugih mestih pridejo na vrsto šele po treh ali štirih mesecih. 

To prinese vsaj dve posledici. Prvič, za kandidate, ki v teh treh ali štirih mesecih opravljajo dodatne vožnje pri avtošolah, je izpit precej dražji, kot bi bil sicer. Primer: če ura vožnje stane od 40 do 50 evrov, se lahko ob eni dodatni uri na teden v treh mesecih opravljanje izpita podraži za več kot 500 evrov. 

In drugič, ker gre domnevati, da veliko kandidatov tega denarja nima, je skoraj gotovo, da pol šolskega leta pavze med zadnjo "trening" in izpitno vožnjo precej zniža možnosti, da kandidat uspešno opravi izpit. Ponavljanje jim cel proces spet podraži. 

Medtem ko bodoči mladi vozniki stojijo v čakalnih vrstah, nekdo z njimi dobro služi. Toda ključno sistemsko vprašanje je naslednje: zakaj so se vrste tako podaljšale?

Preberite še:
Od "Udbe" do Rovinja: hrvaška država osvaja še slovenski finančni sektor

10 ur vožnje + zdravniški pregled = 600 evrov

Pred časom mi je prijatelj, priseljenec iz Bosne in Hercegovine, potožil, kako drago je v Sloveniji opravljanje vozniškega izpita. Sam ga ima že celo polnoletno življenje, a je moral praktičen del po enem letu bivanja pri nas položiti še enkrat, ker prihaja iz "tretje države". To ga je stalo dobrih 600 evrov. 

Kaj je dobil za ta denar? 10 ur vožnje, za katere je plačeval od 45 do 50 evrov, zdravniški pregled in opravljanje izpita. Skupaj z ženo sta zanj plačala okrog 1.200 evrov. Ali drugače: zajeten del "migrantske" plače sta morala odšteti za dokazovanje, da znata voziti avtomobil tudi po ulicah Celja, ki je po velikosti vsaj desetkrat manjše od Sarajeva, od koder sta prišla.

Moja prva misel je bila, da gre še za eno od rent, ki nosi podpis katerega od domačih lobijev. Domače avtošole in drugi deli aparata, ki skrbi za vozniška dovoljenja, v imenu prometne varnosti dobesedno iz žepa pobirajo po stotine evrov ljudem s statusom tujca, ki v Slovenijo tako ali tako nimajo volilne pravice. "Win-win" situacija za vse, bi rekli Američani.

A težava je naslednja. Še leta 2018 smo imeli v Sloveniji "le" slabih 88 tisoč delovno aktivnih prebivalcev s statusom tujca. Danes je teh ljudi že 148 tisoč, torej približno 60 tisoč več. Za lažjo predstavo: to je enako, kot da bi v Slovenijo v zadnjih sedmih letih prišli delat vsi prebivalci Velenja, Novega mesta in Murske Sobote – skupaj. 

Preberite še:
Janša premika Logarja, Ruparja in SLS po šahovnici. Na levi pa se prepirajo

Zakaj so se "zabasale" čakalne vrste za izpit

Četudi slovenska podjetja veliko teh ljudi napotijo na delo v tujini, je jasno, da se ti vračajo sem. Da si v državi, kjer kolikor toliko delujoč javni potniški promet obstaja le v Ljubljani, želijo voziti avtomobil. In da to lahko počnejo le, če v Sloveniji praktični del vožnje opravijo še enkrat, saj se sem niso preselili iz Liechtensteina, Norveške ali Islandije. Torej edinih nečlanic EU, ki jim naše oblasti priznavajo vozniška dovoljenja.

Tu pridemo do bistva: med uradnimi razlogi, zakaj so čakalne vrste pred avtošolami tako dolge, agencija za varnost prometa in druge institucije navajajo epidemijo covid-19, med katero so lahko ocenjevalci svoje delo opravljali v močno omejenem obsegu. Pa povečevanje generacij 18-letnikov in veliko koncentracijo mladih v največjih univerzitetnih mestih, kjer so čakalne vrste najdaljše.

A pri tej razlagi nekaj manjka. Od zadnjega "lockdowna" so minila že skoraj štiri leta. Kakšnih 20 let nazaj je bilo 18-letnikov verjetno precej več kot danes, a čakalnih vrst ni bilo. In katero univerzo imajo Kranj, Domžale ali Jesenice, mesta, kjer se na izpitno vožnjo čaka tudi po 100 dni? Se je znanje kandidatov in njihovih inštruktorjev vožnje naenkrat res tako poslabšalo, da morajo izpit delati večkrat?

Morda pa se odgovor, ki ga nihče ne želi slišati, skriva prav v prej omenjeni zgodbi. So se čakalne dobe "zabasale", ker se je zaradi dogajanj na trgu dela v tolikšni meri razmahnilo legalizirano "lupljenje" tujcev, ki ga država omogoča skupini zasebnikov? 

Preberite še:
Burgerji v primežu politike. Sta za njihov propad res kriva Janša in Golob?

20 milijonov razlogov, da smo drugačni kot Nemci

So ocenjevalci tudi zaradi tega klonili pod prevelikim prilivom ljudi? In če, zakaj država tega "zamaška" preprosto ne odpravi oziroma vsaj omili? Zakaj se z BiH recimo ne dogovori o priznavanju dovoljenj? Na tej točki bomo verjetno od pristojnih dobili odgovor, da se to ne da. Saj veste, prometna varnost in kakšna evropska direktiva. 

Stvar druge debate je, ali v BiH vozijo "po evropskih standardih". Toda po osebnih izkušnjah so jim zagotovo bližje kot v kakšnem Neaplju ali Atenah. Italija je marca letos z BiH podpisala dogovor o medsebojnem priznavanju vozniških dovoljenj. Tudi v Nemčiji lahko državljani BiH zamenjajo vozniška dovoljenja brez potrebe po praktičnem izpitu za nekatere kategorije. 

So torej nemške in italijanske ceste drugačne od slovenskih? Seveda niso, zato se vrnimo k matematiki. V teoriji bi moralo 60 tisoč tujcev, ki so v zadnjih sedmih letih prišli v Slovenijo, v avtošolah prevoziti najmanj 600 tisoč ur vožnje. V tem času se je ura vožnje podražila za enkrat. 

Na hitro lahko izračunamo, da bi avtošolam zgolj ta masa ljudi v tem času skupaj prinesla več kot 20 milijonov evrov dodatnih prihodkov. Z besedo: dvajset. 

Preberite še:
Okoljski kriminal z vonjem po fekalijah ali kam so izginile institucije

Država se zgane šele ob ekscesih

K temu kolaču nismo prišteli še potencialnih 60 tisoč zdravniških pregledov in vsaj toliko prijav na vozniški izpit. Gre torej za rento, ki je daleč od simbolne. Verjetno tudi zato njena omilitev še ni prišla na mizo agencije ali ministrstva za infrastrukturo. Sklepati gre, da od nje dobro živi preveč ljudi. 

Ti imajo glasove, migranti pač ne. Vsi ostali bomo pač malo potrpeli in za to še plačali. In tu se skriva nauk zgodbe, ki je enak kot v zdravstvu. Nek sistem, v katerem ključni akterji celo pomagajo ustvarjati vrste, zaradi katerih z velikim zamikom dobimo storitev, ki jo plačamo, lahko v Sloveniji brez težav "preživi" več let. Šele, ko postane vidno ekscesen, ga država in politika začneta parcialno popravljati.  

Prevedeno: šele, ko ugotovimo, da "lupi" tudi nas.