Cerkev in "junaki" epidemije se vračajo. Marca bodo agitirali za Janšo.

Za nami je eno večjih referendumskih presenečenj v zgodovini Slovenije. Včeraj je padel zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki so mu dokaj gladko zmago napovedovale praktično vse ankete javnega mnenja. Še leto in pol nazaj so volivci na posvetovalnem referendumu o isti temi prepričljivo glasovali "za", zakon pa so javno podprli tudi številni mnenjski voditelji.

Kaj se je torej zgodilo? In kaj so nauki, ki jih bo morala leva sredina potegniti iz te zgodbe pred marčevskimi parlamentarnimi volitvami?

1. Desnica je mobilizirala. A slabše kot na majskem referendumu.

Nasprotniki referenduma so včeraj zbrali skoraj 370 tisoč glasov, kar je zadoščalo za 53,4-odstotno večino. Po oceni bivšega notranjega ministra Aleša Hojsa (SDS) to "vse bolj jasno kaže, da lahko SDS računa na ustavno večino razuma" na naslednjih parlamentarnih volitvah.

Prevedeno: Hojs meni, da lahko SDS z zavezniki na volitvah marca 2026 dobi tudi do 60 poslancev, s katerimi bi lahko po lastni volji spreminjala ustavo.

Toda podrobnejši vpogled v številke ponuja precej drugačno sliko. Kljub velikanski mobilizaciji na desnici, ki je ob SDS, NSi in Alešu Primcu zajemala še Cerkev, njene civilnodružbene satelite, Zdravniško zbornico in več drugih organizacij, je proti zakonu glasovalo 35 tisoč ljudi manj kot maja letos proti zakonu o dodatku za pokojnine za izjemne umetniške dosežke.

Takrat je ob bojkotu leve sredine "proti" obkrožilo več kot 404 tisoč ljudi. To je bilo praktično enako številu glasov, ki so jih leta 2022 na parlamentarnih volitvah dobile SDS, NSi in Povežimo Slovenijo.

Široko zavezništvo desnih sil tudi z intenzivno kampanjo proti "levičarski kulturi smrti", v kateri ni manjkalo manipulacij in strašenja, tokrat ni prebilo magične meje 400 tisoč glasov. Zakaj ne? Ena od možnosti je, da se tudi nekateri tradicionalni volivci desnice z možnostjo prostovoljnega končanja življenja potihoma strinjajo.  

Preberite še:
Janša ima še vedno dogovor z Logarjem, a mu vse manj zaupa

2. Faktor X: Cerkev in Zdravniška zbornica

Že vsaj od družinskega zakonika leta 2012 nismo imeli referenduma, v katerega bi se tako odkrito vmešala Cerkev. Četudi se uradno ni prijavila med organizatorje kampanje, je imela sama in prek svojih satelitov verjetno ključno vlogo pri prepričevanju ljudi, naj glasujejo "proti".

Enako velja za Zdravniško zbornico, ki jo vodi Bojana Beović, vodja strokovne skupine za covid v tretji vladi Janeza Janše. Gre za dve lobistični skupini, ki sta na dnevni ravni v neposrednih stikih z velikim številom ljudi (vernikov in bolnikov).

Pri tem je najbolj pomenljiv naslednji podatek. Junija lani je na posvetovalnem referendumu o isti temi ob praktično enaki udeležbi "za" glasovalo 379 tisoč ljudi, "proti" pa 311 tisoč. 

Včeraj je bilo razmerje obratno: 322 tisoč "za" in 369 tisoč "proti" zakonu. Tudi zemljevid je precej drugačen od takratnega:

Eden od verjetnih odgovorov na vprašanje, kaj se je vmes zgodilo, je prav intenzivna agitacija Cerkve na čelu z nadškofom Stanislavom Zoretom in Zdravniške zbornice. To je včeraj priznal tudi Primc.

Cerkvi je tako zgolj v treh dneh uspelo izbojevati kar dve veliki zmagi: ob referendumu še sprejet zakon o psihoterapevtski dejavnosti, ki njenim kadrom odpira vrata v javni zdravstveni sistem. Ta zagon bo brez dvoma izkoristila za polno angažiranost pred marčevskimi parlamentarnimi volitvami, kjer bo stavila na SDS. Enako kot Zdravniška zbornica, ki se je pred referendumom "proslavila" s širjenjem prirejene ankete z vnaprej znanim izidom.

Preberite še:
Izpoved zdravnika: gromovniki v belih haljah iz smrti delajo politiko

 3. Zadnje opozorilo za levo sredino: volitve bo odločala udeležba

Tako na zadnji referendum kot na evropske volitve je prišlo glasovat približno 40 odstotkov volilnih upravičencev. Obakrat je leva sredina izgubila.

Junija lani so štiri desne stranke (SDS, NSi, SLS in Zeleni Slovenije) osvojile skoraj 13 tisoč več glasov od Gibanja Svoboda, SD, Vesne in Levice. Zdaj je razlika med "za" in "proti" znašala približno 47 tisoč glasov. Še jeseni 2022, v letu serijskih porazov SDS, je leva sredina ob enaki udeležbi prepričljivo zmagala na trojnem referendumu o zakonih o RTV, dolgotrajni oskrbi in vladi.

Nauk: ti časi so preteklost, novega mobilizacijskega zagona pa z leve sredine tokrat nismo videli. To dokazujeta naslednja zemljevida, iz katerih je vidna velika stopnja prekrivanja med okraji, kjer je bila včeraj udeležba najvišja in okraji, kjer je bila udeležba najvišja tudi na lanskih evropskih volitvah. 

Drži, da prvakov koalicijskih strank v tej kampanji praktično ni bilo (Svoboda je pred kamere pošiljala Terezo Novak, SD pa Mojco Šetinc Pašek). Tudi civilnodružbene organizacije z leve sredine so svojo pozornost v tem času raje usmerjale v Šutarjev zakon.

Toda ponoviti velja naslednjo ugotovitev: leva sredina ob volilni udeležbi, ki ne bo višja od 50 odstotkov, možnosti za sestavo vlado po marčevskih volitvah praktično nima.

Preberite še:
Janša premika Logarja, Ruparja in SLS po šahovnici. Na levi pa se prepirajo.

4. Mesta so spet ostala doma

Udeležba v mestnih okrajih, ki veljajo za trdnjave levosredinskih strank, je bila znova slabša kot v podeželskih, kjer tradicionalno volijo desne stranke. Med petimi okraji, kjer je bila udeležba včeraj najvišja (od 49 do 54 odstotkov), je le eden, kjer na volitvah leta 2022 ni slavila SDS. To je Ajdovščina, kjer pa je ta stranka prepričljivo slavila leta 2018.

Zemljevid okrajev z najvišjo udeležbo se tako prikriva z zemljevidom tradicionalno "rumenih" okrajev (Škofja Loka 2, Kranj 3, Ivančna Gorica). In obratno: med okraji z najmanjšo udeležbo prevladujejo tradicionalno levosredinski (Piran, Kočevje, Maribor, Koper, Izola).

Na referendumu so "za" glasovala mesta, kjer so tudi na evropskih volitvah ob 40-odstotni udeležbi zmagale stranke leve sredine.

5. Kje sta bila Logar in Prebilič?

Anžeta Logarja v kampanji praktično ni bilo. Iz njegovih javnih objav ni vidno, da bi zakonu sploh nasprotoval. Takoj po tem, ko so bili znani rezultati referenduma, pa je sporočil, da je "referendum uspel" in da so njegovi "Demokrati nasprotovali zakonu". Na enak način je Logar ravnal tudi po majskem referendumu o dodatkih k pokojninam za umetniške dosežke.

Na levi sredini je podobna zgodba z Vladimirjem Prebiličem. Njegove stranke Prerod v kampanji ni bilo. V eni od redkih javnih objav na to temo so se spraševali o smiselnosti samega referenduma, zagovarjali, da mora imeti vsak posameznik možnost svobodne odločitve o svojem slovesu in hkrati poudarjali, da bo treba zakon, če bo sprejet, spremeniti.