Hrvaška država kupuje Ljubljansko borzo. Bodo šli Triglav, NLB, Telekom & co. v protinapad?

Po tem, ko so največje hrvaške družbe v zadnjem desetletju serijsko prevzemale slovenska podjetja iz živilske, kmetijske in trgovske panoge, želi hrvaška država zdaj priti še do lastništva Ljubljanske borze. 

Pred dnevi je namreč hrvaška državna finančna agencija Fina dobila soglasje za pridobitev 100-odstotnega lastniškega deleža v Zagrebški borzi, ki je bila do zdaj v lasti različnih skladov in fizičnih oseb. Če ji bo prevzem uspel, bo v lasti hrvaške države pristala tudi Ljubljanska borza, edina slovenska ustanova za trgovanje z vrednostnimi papirji, ki je že deset let v lasti Zagrebške borze. 

Dogajanje okrog Ljubljanske borze močno odmeva v domači finančni industriji. Z morebitnim prevzemom bi namreč hrvaška država neposredno prišla do praktično vseh podatkov o delovanju slovenskega kapitalskega trga. Tudi zato se v zadnjih dneh med slovenskimi družbami iz prve kotacije Ljubljanske borze pojavljalo različne ideje, ali in kako je mogoče njen prevzem preprečiti. 

Po neuradnih, a zanesljivih informacijah predstavniki teh družb v zadnjih dneh preverjajo možnosti za ustanovitev konzorcija, ki bi objavil svojo ponudbo za prevzem Zagrebške borze. Kdo vse sodeluje v teh pogovorih? In kako verjetno je, da se to zgodi?

Preberite še:
Selitev podjetij na Hrvaško: kako je 150 zaposlenih končalo v "kasl'cih" čez mejo

"Nespametno bi bilo borzo prepustiti tuji državi"

Več virov nam je včeraj potrdilo, da je med potencialnimi interesenti za oblikovanje takšnega konzorcija vsaj pet družb iz prve kotacije Ljubljanske borze. Med njimi so omenjali Zavarovalnico Triglav, Krko, Telekom Slovenije, Savo Re, Novo Ljubljansko banko (NLB) in še nekatere druge. 

Da se v povezavi z dogajanjem okrog Ljubljanske borze pojavljalo različne ideje, nam je včeraj dejal Igor Štemberger, predsednik uprave Ilirike borznoposredniške hiše (BPH). "A menim, da smo od česarkoli konkretnejšega v tem trenutku še zelo daleč," je poudaril.

Novico o državnem prevzemu Zagrebške borze je označil za "zelo slabo". "EU je danes drugačna, kot je bila 10 let nazaj, in ne vemo, kakšna bo v prihodnosti. Če povzamemo z metaforo: v Jugoslaviji ni bilo pomembno, ali je republiška meja na Dragonji ali južneje, po letu 1991 pa je bilo to ključnega pomena," meni Štemberger.

"Ljubljanska borza bo tudi v prihodnosti predstavljala ključno infrastrukturo domače finančne industrije Evropska podjetja lahko kapital iščejo le na borzah, pri čemer lahko lastništvo borz vpliva tudi na to, kje imajo izdajatelji sedež. Na borzo so vezana delovna mesta domače finančne inteligence. Z vsem tem se oblikuje finančno središče države, morda celo regije. Nespametno bi bilo vse to prepustiti tuji državi," ocenjuje.

Preberite še:
Hrvaški prevzem Panvite financira tudi ena najbogatejših Slovenk

Kdo so lastniki Zagrebške borze

Kot že omenjeno, podrobnosti te finančne operacije za zdaj niso znane. Toda domnevati gre, da je mogoče Ljubljansko borzo pred hrvaškim državnim prevzemom ubraniti na dva načina. 

Prvi je odprtje fronte v Zagrebu. Hrvaška Fina, ki že ima v lasti 10-odstotni delež Zagrebške borze, je njen prevzem napovedala v začetku avgusta. Zdaj je zanj dobila tudi zeleno luč hrvaškega regulatorja (Hanfa). Konzorcij slovenskih družb bi lahko Fini načrte prekrižal z objavo svoje ponudbe za odkup delnic Zagrebške borze, ki ima skoraj 200 delničarjev. 

Ob Fini je med njimi največji podjetje RR One Capital. Njegove povezave vodijo tudi do Slovenije. Direktor in lastnik podjetja je bil lani preminuli Marko Miklavič, nekdanji podžupan in dolgoletni svetnik občine Kobarid. Danes je lastnik podjetja RR One Capital malezijski poslovnež Tek Šeng Ting.

V prvi deseterici največjih delničarjev najdemo še hrvaško investicijsko družbo InterCapital, tamkajšnje pokojninske sklade, banke in imetnike fiduciarnih računov.

Preberite še:
Delnice NLB kupovali za zdaj neznani Hrvati in slovenski tajkuni, tuji skladi skriti

Po napovedi prevzema cena delnic poskočila

Koliko bi takšen prevzem stal? Do julija letos se je cena delnic Zagrebške borze gibala pod štirimi evri. Po informacijah, da se pripravlja prevzem, pa je njihova vrednost na borzi presegla sedem evrov. To bi pomenilo, da je celotna Zagrebška borza skupaj vredna okoli 16 milijonov evrov. 

Druga možnost je dogovor, po katerem bi Zagrebška borza prodala Ljubljansko borzo njenim slovenskim članom. Do tega bi bržčas moralo priti na ravni obeh držav, a je verjetnost za to za zdaj praktično nična. 

Prevzem Zagrebške borze je namreč projekt, ki ga želi hrvaška država izpeljati skupaj z Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD). Glavni motor tega projekta je hrvaški minister za finance Marko Primorac. Njegov cilj je tesnejša tehnična integracija osmih borz iz srednje in jugovzhodne Evrope: hrvaške, slovenske, madžarske, slovaške, poljske, romunske, bolgarske in makedonske.

Podobne načrte je imela pred leti tudi Dunajska borza, ki je bila lastnica Ljubljanske borze in jo je leta 2015 prodala Hrvatom, a se projekt ni razvil po pričakovanjih. 

Preporod Ljubljanske borze

Kdo so lastniki teh borz? Na Madžarskem je večinski lastnik borze v Budimpešti njihova centralna banka, na Slovaškem, Poljskem in v Bolgariji pa je to država. V Varšavski borzi ima recimo poljska država kar 35-odstotni delež. Največji lastniki borze v Bukarešti so institucionalni skladi, pri čemer imata romunska država in EBRD po pet odstotkov delnic. Preostale tri borze – v Zagrebu, Ljubljani in Skopju – so v lasti Zagrebške borze. 

Za Ljubljansko borzo, ki jo vodi Marko Bombač, je sicer uspešno leto. Tečaj borznega indeksa SBITOP se je zvišal za 33 odstotkov in je dosegel nov najvišji nivo, kar je pozitivno pripomoglo tudi k povečanju skupnega borznega prometa. Tega je bilo za kar 505 milijonov evrov, kar je 53 odstotkov več kot leta 2023.

K temu je prispevala tudi izdaja ljudske obveznice, namenjene fizičnim osebam. Obveznice v skupni vrednosti več kot 258 milijonov evrov je vpisalo 9427 državljanov, odprtih pa je bilo 5659 novih trgovalnih računov.

Vse to je pomenilo tudi boljše rezultate Ljubljanske borze. Prihodki iz trgovanja so se povečali za skoraj polovico, skupnih prihodkov pa je bilo za 1,9 milijona evrov, kar je 15 odstotkov več kot leto pred tem. Dobiček pred obdavčitvijo je znašal dobrih 131 tisoč evrov, kar je 263 odstotkov več kot leta 2023. Letos je sicer indeks SBITOP dosegel novo rekordno vrednost, bistveno višjo od lanske.