Ortodontov imamo dovolj, nimamo pa dovolj javnih programov

Na Zdravniški zbornici Slovenije so predstavili odgovore na vprašanja zastopnice pacientovih pravic glede dostopnosti ortodontskega zdravljenja na napotnico in dolgih čakalnih dob. Tako je postalo jasno, da ni težava v premalo ortodontih, ki bi skrbeli za naše otroke, ampak je težava v denarju oziroma premalo razpisanih javnih programih. Kaj so se dogovorili in kdaj lahko pričakujemo krajše čakalne dobe?

Svet24
Avtor: Svet24 / Eva Jandl
četrtek, 16. 2. 2023, 18:12


profimedia-0417738714
En ortodont skrbi za okoli 1500 pacientov, v Sloveniji jih je trenutno aktivnih 92. Šestnajst jih dela v samoplačniških ordinacijah in bi se vključili v javno mrežo, če bi imeli razpisane nove programe, katerih plačnik je ZZZS.
Profimedia

»Povsod po Sloveniji se srečujemo z vprašanji staršev otrok, povezanih z ortodontsko obravnavo na napotnico. Težave s predolgimi čakalnimi dobami za ortodontsko obravnavo otrok – te so povprečno od tri do štiri leta, najdaljše pa celo sedem in osem let – namreč za nekatere otroke oziroma mladostnike pomenijo, da do ustrezne obravnave na račun ZZZS sploh ne pridejo,« je povedala zastopnica pacientovih pravic Duša Hlade Zore, dr. med. Zakaj je tako? »Vsi diagnostični postopki za določanje težavnostne stopnje nepravilnosti in s tem tudi potrebe po zdravljenju morajo biti izvedeni do otrokovega 16. leta starosti ter so temeljni pogoj za to, da bo plačnik zdravljenja ZZZS. Če je potreba za ortodontsko obravnavo prepoznana po starosti 16 let, pa ZZZS ni več plačnik zdravljenja in se le to lahko izvede le samoplačniško,« je pojasnila predsednica Slovenskega ortodontskega društva, asist. dr. Sanda Lah Kravanja, dr. dent. med., spec. ortodontije. V praksi to pomeni, da mladostnik čaka na ortodonta, vendar pa, še preden pride na vrsto, dopolni 16 let in je prepuščen samoplačniškim storitvam – izjema so le osebe starejše od 18 let, ki imajo težjo skeletno nepravilnost in potrebujejo kombinirano ortodontsko-kirurško, ortognatsko zdravljenje in so po novih pravilih ZZZS tudi zajete med pravice do ortodontskega zdravljenja.

Razlog za dolge čakalne dobe

»Glavni razlog za dolge čakalne dobe v ortodontiji je velik razkorak med potrebami, pravicami ter željami prebivalstva in številom programov za čeljustno in zobno ortopedijo, za katere je plačnik ZZZS. Na papirju država pacientom zagotavlja pravico do vseh storitev, vendar z instrumenti, kot sta število in obseg programov, omejuje obseg izvedenih zdravstvenih storitev in dejansko preprečuje udejanjanje teh pravic. S trditvami o dolgih čakalnih dobah se izvajalci strinjamo in jih priznavamo, ne moremo pa za njih prevzeti odgovornosti, saj so vsi priznani programi v celoti realizirani,« je srž težave predstavila Sanda Lah Kravanja. Skratka, če povzamemo: težava je v denarju oziroma v tem, da ni novih programov za ortodonte, plačnik teh pa je ZZZS.

Zakaj prihaja do dolgih čakalnih vrst pri ortodontih, so pojasnili (z leve proti desni) zastopnica pacientovih pravic Duša Hlade Zore, dr. med., predsednica Slovenskega ortodontskega društva, asist. dr. Sanda Lah Kravanja, dr. dent. med., spec. ortodontije in predsednik Odbora za zobozdravstvo in podpredsednik ZZS Krunoslav Pavlovič, dr. dent. med.
Zakaj prihaja do dolgih čakalnih vrst pri ortodontih, so pojasnili (z leve proti desni) zastopnica pacientovih pravic Duša Hlade Zore, dr. med., predsednica Slovenskega ortodontskega društva, asist. dr. Sanda Lah Kravanja, dr. dent. med., spec. ortodontije in predsednik Odbora za zobozdravstvo in podpredsednik ZZS Krunoslav Pavlovič, dr. dent. med.
Eva Jandl

Koliko je ortodontov in kje je ozko grlo za dolge čakalne dobe?

»V Sloveniji je na voljo 93 ortodontskih programov v javni mreži. Aktivnih ortodontov je 92, med njimi tudi 10 specializantov. Javne programe za plačnika ZZZS izvajajo ortodonti, zaposleni v zdravstvenih domovih, in zasebni specialisti koncesionarji z javnim programom ter zunanji pogodbeni izvajalci. Po podatkih iz leta 2020 je le teh 27 v zdravstvenih domovih, 40 koncesionarjev in devet na stomatološki kliniki (UKCL). Ortodontov, ki delujejo v samoplačniških ordinacijah, je 16.« Ob tem dodaja, da k 90 aktivnim specialistom ortodontom napotuje otroke z napotnico okoli 270 timov šolskih zobozdravnikov in okoli 30 pedontologov, zato se pojavlja ozko grlo in z njim dolge čakalne dobe za prvi specialistični pregled. Ob tem je bilo ugotovljeno, da je skoraj tretjina otrok napotenih prezgodaj, zgolj preventivno ali na željo staršev, ko še ni prepoznana potreba za ortodontsko zdravljenje, in predvsem zato, da se uvrstijo v čakalno vrsto. Prvo potrebo po ortodontskem zdravljenju prepozna otrokov zobozdravnik, ki na osnovi pregleda in odčitanja rentgenskega posnetka zobovja izda napotnico za specialistično ortodontsko obravnavo. Napotnica je ena in trajna, saj je specialistično zdravljenje praviloma dolgotrajnejše, otroka spremljamo več let v obdobju intenzivne rasti in razvoja. Zato predlagajo čim bolj natančno izpolnjene napotnice za hitre napotitve, ki so odločilne za vstop v sistem – možnost za triažo napotnic.

Ortodontov je dovolj, premalo je javnih programov, zato delajo v samoplačniških ordinacijah

Specialistov čeljustne in zobne ortopedije je v Sloveniji dovolj, primanjkuje pa programov za javno mrežo v vseh regijah in ne glede na obliko izvajalca, pa je poudarila Sanda Lah Kravanja. »Na področju ortodontije nastaja vse večji razkorak med številom specialistov ortodontov, številom javnih programov in številom specialistov ortodontije, ki kot kadri niso vključeni v izvajanje javnih programov. Število je naraslo že na 16 specialistov ortodontije, ki delujejo v samoplačniških ordinacijah in niso v sistemu javne mreže. Večina med njimi bi bila pripravljena izvajati javni program na osnovi koncesije, delati bi lahko začeli takoj, če bi za to imeli priložnost, vendar je bilo razpisov novih programov s strani MZ in ZZZS zelo malo,« je povedala.

Specialisti zapuščajo javno mrežo, pacienti odhajajo v tujino

Kot v ostalih dejavnostih medicine in dentalne medicine opažajo trend, da vsako leto več specialistov iz javnih zavodov odhaja v zasebne dejavnosti, vse pogosteje pa se dogaja odhajanje pacientov na zdravljenje v tujino. To se po evropski direktivi o prostem prehodu na zdravljenje v tujino po podatkih ZZZS hitro povečuje. Opažajo porast števila posredniških podjetij, ki za paciente uredijo vso potrebno dokumentacijo in najdejo določenega specialista v tujini, kot je poudarila Lah Kravanja, jih gre na Hrvaško kar 90 odstotkov. Ti specialisti so zasebni izvajalci, posredniška podjetja si za posredovanje zaračunavajo provizijo. Med letoma 2018 in 2022 je bilo s strani ZZZS za ortodontsko zdravljenje v tujini na osnovi vlog staršev povrnjenih sredstev v višini za 2,42 programa ortodontije. »To pomeni, da bi ob zagotovitvi programa lahko imeli v Sloveniji 2,42 programa ortodontije, starši pa ne bi potrebovali otrok voziti v tujino, kar si, kot so nam povedali, niti ne želijo.« Pri zasebnih ortodontih v Sloveniji se zavarovanci ne morejo zdraviti na osnovi napotnice.

Razpisali 16 mest, prijavilo se je 96 kandidatov

»Interes za specializacijo je med mladimi diplomanti dentalne medicine izredno velik. Razpis za specializacije na ZZS poteka dvakrat letno, razpisna mesta za čeljustno in zobno ortopedijo se razpisujejo najbolj pogosto od vseh dentalno-medicinskih strok. Med letoma 2012 in 2023 je bilo za čeljustno in zobno ortopedijo razpisanih 16 specialističnih mest, prijavilo se je kar 96 kandidatov.« Ozko grlo predstavljajo prosta mentorska mesta v učnih ustanovah – trenutno je v proces specializacije vključenih 12 specializantov, v pripravi je nov razpis v spomladanskem obdobju 2023. »Razpisi specializacij zadoščajo le nadomeščanju kadrov, ki odhajajo v pokoj,« je dodala. Težava so predvsem prekinitve dela ortodontov, saj to pomeni, da naenkrat ostane brez terapevta okoli 1500 obravnavanih oseb, ki iščejo pomoč v drugih ordinacijah, saj traja več kot šest mesecev, da se s strani MZ in ZZZS zagotovi nadomestnega ortodonta. In kdaj lahko pričakujemo skrajšanje čakalnih vrst za naše otroke? Jasnega odgovora ni, pravi Lah Kravanja. »Mi smo vztrajni. Potrudili smo se za specializacije in kadri so, tukaj je stvar odločitve, da bi namenili več sredstev. Rezultatov pa ne moremo pričakovati čez noč.«