Janšev mobilizacijski trening za 2026 je uspel: kaj vse je še pokazal referendum

Gre za tri stranke, ki so bile največje nasprotnice tega zakona. "To je zmaga tistega dela volilnega telesa, ki razume, da se država pod to koalicijo giblje nazaj. Izrekli so odločni ne," je rezultat referenduma včeraj zvečer komentiral prvak SDS Janez Janša. Toda zgornje številke ponujajo tudi drugačno interpretacijo: da desnici po dobrih treh letih vlade Roberta Goloba na referendum ni uspelo pripeljati volivcev, ki niso zanjo glasovali že leta 2022. 

Ali je temu res v celoti tako, bi lahko pokazala le natančnejša analiza glasovanja. Zagotovo ne gre vnaprej izključiti možnosti, da se v množici 403.153 ljudi skrivajo tudi nekateri volivci, ki volijo stranke leve sredine, a jih - po SDS - "izrojena" umetnost moti do te mere, da so šli na referendum, v anketah pa zatrjevali drugače. 

Toda to ne spremeni bistva: nedeljski referendum je bil suhi trening mobilizacijske moči SDS. Kaj nam je torej pokazal?

1. Desnica ima dobrih 400 tisoč glasov. Volitve 2026 bo spet odločala udeležba. 

Na koncu so v politiki pomembne le številke. Kot že omenjeno, so SDS, NSi in Povežimo Slovenijo na zadnjih parlamentarnih volitvah skupaj dobile 402.303 glasov. Če k temu prištejemo še rezultate drugih manjših desnih strank iz leta 2022, pridemo do dobrih 420 tisoč glasov. Le šest tisoč manj, približno 414 tisoč, jih je na predsedniških volitvah dobil Anže Logar.

V tem bazenu dobrih 400 tisoč glasov se torej skriva tudi glavnina potencialnih volivcev Logarjevih Demokratov. Skratka, desni pol lahko na prihodnjih parlamentarnih volitvah skoraj zagotovo računa na 25 odstotkov glasov celotnega volilnega telesa. Zdaj je pokazal, da ga lahko kadarkoli mobilizira.

To pa pomeni, da bo tudi parlamentarne volitve 2026, enako kot tiste štiri leta nazaj, odločala udeležba. V številkah: če želi leva sredina računati na zmago, te zagotovo ne bo, če bo udeležba znašala slabih 42 odstotkov, kot se je to zgodilo na zadnjih evropskih volitvah. V SDS bodo zato v včerajšnjem rezultatu zagotovo videli potrditev strategije, da je zanje najbolje, če politiko priskutijo čim večjemu številu ljudi, ki bi na volilni dan ostali doma.

2. Trumpizem tudi v Sloveniji deluje

Tudi zato ne preseneča, da je Janša včeraj že napovedal "stopnjevanje pritiska". Pri referendumu namreč še zdaleč ni šlo le za pokojnine, ampak druge, mnogo večje stvari. Izbira teme je bila prepisana iz učbenika Donalda Trumpa. Šlo je za organiziran napad na neko majhno skupino prebivalstva, ki jo je SDS volilni masi prodala kot privilegirano, elitistično in "izrojeno". 

Dejansko je pri vseh zgodbah, ki jih SDS vodi v zadnjih mesecih, od Trente in protestov proti "krivosodju" do interpelacije proti vladi in zdaj referendumu, mogoče potegniti isti lok. Prvorazredni, ki so želeli obsoditi Janšo, dobivajo tudi privilegirane pokojnine. 

Uspeli referendum bo to retoriko SDS zelo verjetno še radikaliziral oziroma "trumpiziral". Ne gre pozabiti, da je sredi minulega tedna k udeležbi na referendumu, ki sta ga Gibanje Svoboda in Levica bojkotirala, dokaj odkrito pozvalo tudi veleposlaništvo ZDA v Sloveniji. Na zadnjih volitvah v nekaterih evropskih državah (Albanija) imajo pomembno vlogo tudi svetovalci iz krogov ameriških republikancev. 

Gre za teren, ki je za SDS že dolgo časa domač. Zelo podoben manever iz arzenala kulturnega boja je iz opozicije izpeljala nekaj mesecev pred volitvami leta 2004 - in to z referendumom o tehničnem zakonu o izbrisanih. Tudi takrat je šlo za javno blatenje sicer mnogo večje skupine ljudi, ki jih je stranka zmerjala kot "prebrisane".

3. Pokojnine niso Janševe "vode" 

Zagotovo pa so v SDS vzporednice videli pri referendumu o vodah iz poletja 2021. Tega so stranke leve sredine in civilnodružbena gibanja videla kot prvo veliko zmago proti tedanji Janševi oblasti, ki je napovedala njen poraz na parlamentarnih volitvah slabo leto dni pozneje. V SDS so to vajo zdaj želeli ponoviti.

Jim je to uspelo? Številke kažejo, da bolj ne kot ja. Na referendumu o vodah, ki ga v SDS niso bojkotirali, je leta 2021 proti zakonu glasovalo kar 674 tisoč ljudi. To je je 271 tisoč več, kot jih je zdaj glasovalo proti zakonu o dodatku k pokojnini. 

Obstaja še ena pomembna razlika: medtem ko je bil izid včerajšnjega referenduma rezultat mobilizacijskega dela SDS, od zbiranja podpisov naprej, so takrat pri vodah ta primat prevzele civilnodružbene organizacije. Kljub temu je takratni resorni minister Andrej Vizjak ostal na položaju, volitve 2022 pa niso bile predčasne.

4. Največja mesta so včeraj ostala doma

Še en podatek, ki kaže, kdo je včeraj prišel na volišča: med 10 okraji, kjer je bila udeležba včeraj najvišja, je le eden, kjer na volitvah leta 2022 ni slavila SDS. To je Ajdovščina, kjer pa je ta stranka prepričljivo slavila leta 2018. Zemljevid okrajev z najvišjo udeležbo se tako prikriva z zemljevidom tradicionalno »rumenih« okrajev. 

In obratno: včeraj je bila udeležba daleč najnižja v tradicionalno levosredinskih okrajih (Ljubljana-Center, Koper, Piran, Maribor 4 in 5, Hrastnik-Trbovlje, Celje 2). V največjih mestih se je tako referenduma udeležil le vsak peti ali celo šesti volivec ali volivka, pri čemer je bil delež glasov »za« precej višji od povprečja (7,48 odstotka). 

To priča o tem, da se manjši del volilnega bazena levosredinskih strank ni strinjal z bojkotom referenduma, pri čemer je vprašanje, ali bi aktivna kampanja koalicije res spremenila končni rezultat. Za zakon je tako glasovalo manj kot 33 tisoč ljudi. Za primerjavo: za stranko SD, ki edina v koaliciji ni pozivala k bojkotu, je leta 2022 glasovalo skoraj 80 tisoč volivk in volivcev.

5. Janša se je utrdil kot absolutni vladar desnice 

Janša je z včerajšnjim referendum dokončno končal "zapiranje" desnega pola pred volitvami 2026. Ni skrivnost, da je daleč največji del nedeljske mobilizacije na desnici zasluga SDS. Ta stranka je edina objavljala plakate, kar kaže na njeno praktično neomejeno finančno moč. Logarja v tej kampanji ni bilo. NSi, ki se je priključila z zamudo, in SLS pa sta se v tem času bolj ukvarjali sami s seboj. 

Volilni kongres SDS bo Janšo še enkrat več zabetoniral kot absolutnega vladarja desnice. Rezultatu sta se včeraj javno "poklonila" tako Logar kot Matej Tonin, ki ga vidi kot dokaz, da je desna vlada mogoča. Ob dajanju tempa vsemu, kar se bo dogajalo na desnem polu, bo SDS soočena z naslednjo dilemo: ali in v kolikšni meri ji bo referendum pomagal k temu, da sama v desnem bazenu pobere še več glasov? 

Leta 2022 je za SDS glasovalo skoraj 280 tisoč ljudi, kar je skoraj 60 tisoč več kot leta 2018. Nazadnje je magično mejo 300 tisoč glasov presegla leta 2008, a je bila takrat tako programsko kot ideološko še zmerno konservativna, v zadnjih letih pa je šla precej bolj v desno.