Kaj vse ponuja Eko sklad in kakšni so pogoji za zelene kredite

Prenova hiš je ena od vročih tem, saj pri nas nekateri še vedno prebivajo v energetsko neučinkovitih hišah s slabo izolacijo, prepišnimi okni, ali pa se ogrevajo na tradicionalne načine, večinoma z drvmi.

Zato se bo vsak, ki se bo lotil obnove, vprašal, kakšno pomoč lahko pričakuje. Izbrali smo dva vira – Ekosklad in tako imenovane zelene kredite, ki jih pri nas ponuja pet bank.

Od toplotnih črpalk do kompostnikov 

Ekosklad skrbi, da so nekatere stvari za končne kupce cenejše, saj jim država pomaga s subvencijami. Tako so v zadnjega pol leta izdali več kot 12.000 odločb za obnovljive vire energije in trajnostno mobilnost. 

V osnovi ponujajo subvencije in kredite za posodobitve na področju ogrevanja in prezračevanja, izolacije in oken, za vozila, električno samooskrbo, nakup ali celovito obnovo stanovanjske stavbe, menjavo cevi in oblog, čistilne naprave za vodo, hišne kompostnike, zamenjavo azbestnih kritin in oblog ali pa celo za nabavo energijsko učinkovitih gospodinjskih aparatov. Vsega skupaj nudijo torej pomoč pri kar 42 različnih projektih.

Med priljubljene spadajo v zadnjem času sončne elektrarne za individualno in skupnostno samooskrbo ter baterijski hranilniki, ki shranjujejo elektriko, ki je potrošnikom ni uspelo porabiti.

Sončne elektrarne so na prvem mestu

Ekosklad je sicer v letu 2023 izplačal kar 96,8 milijona evrov nepovratnih sredstev, in če so letos najbolj priljubljene sončne elektrarne, so bile lani na prvem mestu toplotne črpalke za ogrevanje stavb. Zanje so namenili skoraj tretjino vseh sredstev, malo manj kot 29 milijonov. Sledile so jim naprave za samooskrbo z električno energijo s 16,43 milijona in gradnjo skoraj nič energijskih stavb splošnega družbenega pomena z devet milijoni.

Ogrevanje je tudi sicer eden največjih in najpomembnejših delov izplačil; za kotle na lesno biomaso je bilo izplačanih skoraj 8,3 milijona, za toplotno izolacijo fasad pa 7,4 milijona.

V okviru energetske prenove stavb se mnogo ljudi odloča tudi za zamenjavo oken. Povprečna starost hiš v Sloveniji je približno 50 do 60 let. Veliko jih je bilo zgrajenih v obdobju po drugi svetovni vojni, še posebej v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja, ko se je razširila zasebna stanovanjska gradnja, te pa še danes predstavljajo večji delež hiš pri nas. Čeprav so precej hiš vmes že obnovili, jih je veliko, ki na to še čakajo. Strokovnjaki ocenjujejo, da morajo tisti, ki bi prenavljali in predelovali take hiše, pričakovati stroške okoli 1800 evrov na kvadratni meter.

Menjava oken med najbolj učinkovitimi 

Med najpogostejšimi in tudi učinkovitimi je že omenjena menjava oken. A tukaj se pojavlja kar nekaj vprašanj glede subvencij. »Ker želimo spodbujati vgradnjo naravnih materialov, s subvencijami pomagamo le pri vgradnji lesenega zunanjega stavbnega pohištva, in ne iz PVC ali kovinskih materialov,« pravijo na Ekoskladu. Ravno zaradi višjih cen in dejstva, da se podaljšajo vračilne dobe, se lastiki hiš v večini odločajo za plastična okna. PVC-okna so marsikdaj bistveno cenejša kot okna z lesenimi okvirji, res pa je tudi, da izdelava PVC-okna zahteva 70 odstotkov več energije kot za lesena okna. Obenem pa, tako pravijo na Ekoskladu, surovina za PVC-okna spada med fosilne vire energije.

Na drugi strani pa pet bank pri nas ponuja tako imenovani zeleni kredit. Krediti so na splošno zaradi nižanja obrestnih mer postali dostopnejši, zeleni krediti pa so še ugodnejši, saj so namenjeni za gradnjo in obnovo energijsko učinkovitejših nepremičnin.

Zeleni kredit ugodnejši od klasičnega

Med omenjenimi petimi bankami so se znašle NLB, Delavska hranilnica, Intesa, Sparkasse in Lon. Sicer imajo različne pogoje za odobritev kredita, je pa zeleni kredit od 0,2 do 0,5 odstotne točke ugodnejši kot klasičen kredit. Sklenete jih lahko za obdobje do 20 let. Po nekaterih podatkih naj bi imela trenutno najugodnejši zeleni kredit banka Lon, najnižji končni strošek poplačila pa ima banka NLB.

Posebnost zelenega kredita je seveda njegova stroga namenskost, stavba pa mora spadati v energetski razred A1, A2, B1 ali B2 ali pa mora biti raba energije v stavbi manjša od 67,5 kilovatne ure na kvadratni meter na leto.

Zeleni kredit lahko na primer pri NLB sklenete tudi za sončne elektrarne, toplotne črpalke, električne polnilnice ali hranilnike elektrike za samooskrbo, zamenjavo oken, prenovo fasade in strehe.

Pri Sparkasse zeleni kredit sklenete za gradnjo pasivne ali ničenergijske hiše, nakup hibridnega ali električnega avtomobila. Kot pravijo, lahko danes največ prihranimo pri energiji z obnovami energetsko neustreznih nepremičnin, zato nudijo kredit za veliko različnih podrobnosti pri prenovah.

Tudi druge banke, na primer Delavska hranilnica, bodo v prihodnje še več pozornosti namenile tako imenovanim zelenim produktom, s katerimi bodo dodatno vzpodbujale prebivalce k širši energetsko učinkoviti prenovi.