Pravna država deluje: 80-letna gospa ne bo več čez dan igrala na klavir

"Skupaj za varnost!" - slogan slovenske policije

Torek dopoldne, nekje v Mariboru. Po ulici se slišijo zvoki klavirja, nekdo si spet drzne kaliti spokojni trušč prometnih zamaškov in del na cesti. 

Možje v modrem se nemudoma odzovejo, pošljejo specialce in marico z lučkami, v pripravljenosti je tudi helikopter. Trije policijski komandosi pogumno pozvonijo pri vratih in 80-letni ženički spišejo kazen, ker je njeno igranje klavirja neznosno moteče za okolico.

O zgodbi piše vsa Slovenija. Nekateri posamezniki hvalijo policijo, ker je na tako nevaren zločin odgovorila ostro in odločno ter preprečila nastanek rahlega nelagodja, ki ga lahko prinese neželjeno poslušanje klavirske glasbe. Malo bolj pogoste so kritike policije. Izpostavljeno je predvsem, kako ubrisan moraš biti, da sodeluješ pri tako očitnem nagajanju sosedi, ki je nekdo ne mara.

V dotični zgodbi ne gre za nič drugega kot to. Kdor je že kdaj bil v kakšnem strnjenem naselju ali morda celo živi v njem, dobro ve, da bivanje drugih ljudi prinese tudi nekaj hrupa. Klavirska glasba, četudi gre za igranje malega otroka, je še blagodejna v primerjavi z vsem ostalim v okolici. Ne moremo soditi, kaj imajo sosedje med sabo v tistem mariborskem bloku. Ne vem, zakaj so skregani in to nas niti ne zanima. Vem pa, da ima policija pomembnejše naloge kot preganjanje gospe, ki si drzne igrati na klavir. Sredi dneva.

Preberite še:
Ne Matej Tonin ne Jernej Vrtovec, samo en človek v NSi je tarča Janeza Janše

Ko letijo rakete v naselju, policije od nikoder

Recimo preganjanje nelegalnih ognjemetov v strnjenih naseljih. Za razliko od glasbe gre za dejavnost, ki je izrecno prepovedana z zakonom o pirotehniki. Pirotehniko smemo uporabljati le med božičem in novim letom in še to na samem, kjer motimo le kakšne mravlje in deževnike. Kako se to spoštuje, še najbolje vedo travmatizirani hišni ljubljenčki, kako težko je dobiti policijo za pregon takšnega prekrška, pa njihovi lastniki. Da bi bilo igranje klavirja bolj moteče od raket in petard, pa potrebujemo res vrhunskega pianista.

Toda v Sloveniji imamo žal tudi težave, ki so lahko še večje od hrupa. Država resnično učinkovito preganja starejše osebe, ki igrajo na klavir, in smrtno nevarne voznike, ki v coni 30 divjajo 35 km/h. Malo manj učinkovita je pri pregonu kakih drugih dejanj, recimo korupcije in okoriščanja z javnimi sredstvi. 

V istem tednu smo recimo ugotovili, da ima generalni sekretar ene od strank v parlamentu morda doma kupe denarja neznanega izvora in da v Mariboru nekdo igra na klavir pri odprtem oknu. Kam je šla policija in kam ni, menda že vemo.

Preberite še:
Kdaj pride SDS na oblast? Ko se leva sredina začne streljati v lastna kolena.

Pogojne kazni za poneverbo nekaj milijonov evrov

Kriva ni samo policija, celoten sistem pravosodja je potreben prenove. Imamo prepolne zapore in hkrati eno najmanjših zaporniških populacij glede na delež prebivalstva v Evropi. Manjka nam pravosodnih policistov in še ti so tako slabo plačani, da ne vemo, ali se bo še kdo odločil za ta poklic, zato sodišča rada izrekajo pogojne kazni. Če moteče igraš klavir, dobiš kazen, če ukradeš milijon, pa si nekaj mesecev na pogojni. Lepo, ni kaj.

Celoten sistem kaznovanja v naši državi je en sam obliž na obliž na obliž, brez celovite rešitve. Tako pridemo do kazni 104 evre za igranje klavirja podnevi, do pogojne kazni za poneverbo nekaj milijonov evrov in "prijateljevega" maseratija, "ki ga ima na uporabo" socialni primer s 300 evri mesečnih dohodkov, v obleki Hugo Boss in reklamnimi panoji za izogibanje davkom v Bosni po vsej državi.

Pri vsaki napaki v delovanju sistema se moramo vprašati, kdo ima od tega korist. Komu koristi, da državni represivni aparat učinkovito deluje samo za najbolj malenkostne prekrške, medtem ko skozi vrzeli zdrsijo velike ribe? Smo to davkoplačevalci, ki na ta način privarčujemo denar, saj bi bil učinkovit in strog sistem občutno dražji? Morda. Davki so zoprni in korist vsekakor imamo, toda ali to najbolj koristi prav nam?

Kakšno državo hočemo?

Vprašanje, ali neučinkovit kazenski pregon morda komu prinese še kaj več koristi kot en do dva sladoleda mesečno, približno toliko bi nas stal boljši sistem, je skrivnost kozmičnih razsežnosti. Morda pa tančico lahko le nekoliko odkrijemo z analizo, kdo vse se je v preteklosti že znal izogniti kazni na račun zastaralnih rokov.

Poraja se še drugo smotrno vprašanje: če nas trenutni sistem moti in ga želimo spremeniti, kako to dosežemo? Bomo kdaj imeli državo, ki bo strožje kaznovala izčrpavanje podjetij in umetno obubožanje ducatov zaposlenih kot rogljiček na stopnicah cerkve v času epidemije? Ali je kaj takega sploh mogoče?

Vsekakor to je mogoče. Niti zelo težko ni. Toda ta cilj dosežemo le tako, da tistim, ki jim trenutni sistem ugaja in koristi, preprečimo, da bi lahko svoj vpliv uveljavljali prek politike. Za kaj takega pa se moramo udeležiti raznoraznih praznikov demokracije. Vsaj eden nas čaka prihodnje leto. 

Se vidimo.

O avtorju:

Tako imenovani strokovnjak in prisilni prostovoljec, ki se trudi, da vsaj njegovi delajo dobro. Svoje identitete ne želi razkriti, saj se boji povračilnih ukrepov in pogroma portalov tovarne zlobe.

Mnenje avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.