Slaba novica za poslovneže, ki se pred policijo in tožilstvom skrivajo v Dubaju

Slovenska policija in tožilstvo sta imela v zadnjih letih ogromne težave pri lovu na obtožence in pridobivanju dokazov iz Dubaja, priljubljenem pribežališču slovenskih poslovnežev. Se bo to že kmalu spremenilo?

Avtor: Primož Cirman / Tomaž Modic
petek, 11. 7. 2025, 05:55


Leonardo Peklar
Leonardo Peklar (na fotografiji) se je ves čas nahajal v Dubaju, kjer pa ga slovenska roka pravice ni mogla doseči. Bo dogovor z Združenimi arabskimi emirati preprečil ponovitev takšnih primerov?
Mediaspeed

Slovenski organi pregona bi lahko imeli že v kratkem mnogo lažjo pot do poslovnežev in podjetnikov, ki so pred roko pravice pobegnili v Dubaj.

Na ministrstvu za pravosodje, ki ga vodi Andreja Katič, so nam namreč potrdili, da se z Združenimi arabskimi emirati dogovarjajo o podpisu pogodbe o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah. To bi pomenilo, da slovenska policija in tožilstvo ne bi imela več toliko težav pri lovu na obtožene slovenske državljene, ki se nahajajo v Dubaju.

Ena od teh je prav včeraj sedla na zatožno klop mariborskega sodišča. Gre za Urško Šprah, obtoženo goljufije in pranja denarja v piramidni shemi Profit Club, v kateri so bili vlagatelji oškodovani za najmanj 2,3 milijona evrov. Ta je pred 13 leti s partnerjem Mitjo Petričem zapustila državo in odšla v Dubaj. Tam so jo na podlagi mednarodne tiralice novembra lani aretirali in pred kratkim izročili Sloveniji. 

Še precej bolj je odmeval primer poslovneža Leonarda Peklarja, ki ga je tožilstvo hotelo preganjati zaradi sumov gospodarskega kriminala, a je bil ves čas na varnem v Dubaju. 

Kaj se torej predstavniki ministrstva dogovarjajo s kolegi iz Emiratov? In zakaj je Dubaj tako priljubljen med slovenskimi poslovneži?

Dubaj
Dubaj je priljubljen med slovenskimi podjetniki in poslovneži.
Profimedia

Preberite še:
Izginuli milijoni slovenske elite v Dubaju

Konec skrivanja v Dubaju za slovenske poslovneže? 

Oblasti v Sloveniji si že več let prizadevajo za vzpostavitev sodelovanja, ki bi omogočal lažje izročanje obtožencev, dokazov, podatkov, premoženja in prič iz Združenih arabskih emiratov. Ti dolgotrajni diplomatski postopki so slovenskim organom jemali ogromno časa, zaradi česar so nekatere kazenske zadeve v Sloveniji zastarale. 

To je bil eden ključnih razlogov, zakaj je bil Dubaj do zdaj zelo priljubljeno pribežališče med slovenskimi poslovneži dvomljivega slovesa. Pri tem so oblasti v Dubaju od slovenskih organov pred odločanjem o izročitvi zahtevale tudi prevode celotnih sodnih spisov, dolgih tudi po več tisoč strani. To naj bi se zdaj spremenilo, saj bi se s pogodbo ti postopki skrajšali. 

Kot je zdaj razvidno iz osnutka mednarodne pogodbe, ki ga je februarja letos obravnaval parlamentarni odbor za pravosodje, bo Slovenija lahko pošiljala uradna zaprosila za različne vrste pomoči: od zbiranja dokazov, vročanja sodnih pisanj, zasliševanja prič po videokonferenci, pridobivanja dokumentov, vključno z bančnimi podatki, do sledenja in zasega premoženja, pridobljenega s kaznivim dejanjem. 

Pomemben je naslednji podatek: bančna tajnost po novem ne bo več razlog za zavrnitev pomoči, kar je ključno pri finančnih preiskavah. Pogodba daje slovenskim organom tudi pravico, da zaprosijo za zamrznitev ali zaseg premoženja osumljenca, kar je bilo doslej praktično nemogoče. 

posvet Andreja Katič
Slovenija je že leta 2021 Združenim arabskim emiratom posredovala pobudo za sklenitev dogovora, konec lanskega leta pa je od tam prejela pozitiven odgovor. Zato so lahko pristopili k nadaljnjim korakom. Na fotografiji ministrica za pravosodje Andreja Katič.
Sašo Švigelj

Preberite še:
Sporni razpis za Šaleško dolino: bi državni milijoni končali na računu v Dubaju?

Kdo so slovenski podjetniki, ki imajo radi Dubaj

Kdaj bi se lahko to zgodilo? "Opravljen je bil šele prvi krog pogajanj. Pogajanja terjajo nekaj časa, kdaj točno bi bila pogodba lahko sklenjena, je zato težko predvideti," so pojasnili na ministrstvu.

Dubaj že nekaj časa velja za finančno, tehnološko in logistično središče regije. Ponuja luksuzen življenski slog. Velika prednost je tudi ugodno davčno okolje, saj tam ni potrebno plačevati davkov na dohodke fizičnih oseb. 

V tej zalivski metropoli tako živijo ali poslovno delujejo številni znani slovenski menedžerji in podjetniki: kriptomilijonar Damian Merlak, poslovni svetovalec Andrej Vizjak, lastnik Vitapurja Andrej Podgoršek, privatizacijski tajkun Darko Horvat, nekdanji lastnik Alpine Branko Podpečan ... Tam domujejo podjetja, povezana s pokojnim prvim možem SCT Ivanom Zidarjem, gradbenim lobistom Matevžem Marcem, osrednjim akterjem afere Spirit Tadejem Von Horvathom ... 

Pred desetletjem se je tja preselil nekdanji direktor Tuš Holdinga Matjaž Zadravec, ki je bil leta 2022 zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja obsojen na osem mesecev zaporne kazni. Odslužil jo je z družbeno koristnim delom. V Dubaju je Zadravec vodil finančni sklad, v katerem so številni znani Slovenci izgubili milijone. Njegova soproga pa je na Hrvaškem postala lastnica dveh luksuznih vil. 

urska sprah
Urška Šprah je bila privedena na sodišče.
Sašo Bizjak

Preberite še:
Sandi Češko mrzlično išče denar, Darko Horvat se je preselil v Dubaj

V petih letih že 20 zaprosil za pomoč 

Nekaj časa je imel v Dubaju stalno prebivališče tudi Roman Horvat, širši javnosti znan kot življenjski sopotnik Simone Dimic, nekdanje vodje kabineta predsednika vlade Boruta Pahorja. Kljub temu ga je upnikom uspelo poslati v osebni stečaj. Z Dubajem se je povezovalo tudi ljubljanskega kralja betona Roka Furlana, ki je prav tako končal v stečaju, njegovo premoženje pa na podjetjih s sedežem v davčnih oazah.

Na ministrstvu za pravosodje so nam pojasnili, da "smo v zadnjih letih zaznali povečanje števila zaprosil, naslovljenih na Združene arabske emirate".

"Glede na okoliščino, da se predkazenski, preiskovalni in kazenski postopki vodijo pred domačimi tožilstvi in sodišči, s potekom samih postopkov nismo seznanjeni, kolikor pa izhaja iz zaprosil za pravno pomoč, gre v večini primerov za postopke zoper neznane storilce, kjer so oškodovanci slovenski državljani, v kakšnem primeru pa je v teku tudi postopek zoper slovenskega državljana," so dodali.

Samo v obdobju od 2020 do 2024 so slovenski pravosodni organi vložili 20 zaprosil za pravno pomoč s strani pristojnih organov Združenih arabskih emiratov. "Trenutno imamo odprtih okoli deset zaprosil," so navedli. Uradno je Slovenija od leta 2020 zahtevala izročitev ene osebe: prej omenjene Urške Šprah.

leonardo peklar interpol tiralica policija tony
Za Leonardom Peklarjem je bila razpisana mednarodna tiralica.
Interpol

Urški Šprah v Dubaju ni uspelo, Leonardu Peklarju pa je 

Šprah je pred vlagatelji v svoj lažni investicijski sklad in policijo že leta 2012 zbežala v Emirate, kjer so Ptujčanko poleti 2014 aretirali na podlagi tiralice in evropskega naloga za prijetje in predajo, nato pa izpustili. Po 13 letih iskanja so jo konec lanskega leta spet priprli v Dubaju. 

Podobno se je zapletalo pri Leonardu Peklarju, ki so mu v aferi Bados Consulting očitali oškodovanje Mobitela, nekdanje hčerinske družbe Telekoma Slovenije. Zoper Peklarja je bil odrejen pripor, a je pobegnil v Emirate. Postopki za izročitev pa so se zavlekli, saj jih kraljevina po ugotovitvah tožilstva v več primerih niti ni obravnavala. 

Sojenje proti Peklarju se tako nikoli ni niti začelo in se verjetno nikoli ne bo. Po dostopnih podatkih je namreč lani celotna zadeva zastarala.